You may have to Search all our reviewed books and magazines, click the sign up button below to create a free account.
Zbornik je nastal ob 30. mednarodnem geografskem kongresu, ki je od 15. do 20. avgusta 2004 potekal v Glasgowu na Škotskem. Avtorji so v 26 prispevkih podali razmeroma celovit geografski pregled Slovenije. Po splošnem uvodnem opisu in umestitvi Slovenije v Evropo so prikazane njene naravnogeografske značilnosti, podnebje, vegetacija, prebivalstvo. poselitev in naselja, raba tal, industrija in turizem. Predstavljene so tudi možnosti nadaljnjega razvoja. S tem so mednarodni geografski srenji predstavljene geografske discipline, s katerimi se slovenski geografi najbolj intenzivno ukvarjamo. Knjigo bogatijo številni kakovostni tematski zemljevidi, povedne fotografije in preglednice. Na zadnji platnici je še pregledni zemljevid Republike Slovenije.
Knjiga, ki je bila izdana ob predsedovanju Slovenije Evropski uniji, vsebuje strnjene in nazorno (s preglednicami, statističnimi podatki, dodelanimi tematskimi zemljevidi ter številnimi barvnimi grafikoni in fotografijami) prikazane relevantne podatke o naši državi, od temeljnih kulturno-zgodovinskih podatkov do bistvenih informacijo naravnem okolju in družbenem razvoju. Na koncu sta dodana imensko kazalo preglednega zemljevida Slovenije na strani 31 in petjezični slovarček glavnih zemljepisnih izrazov.
Vrtičkarstvo je nastalo zaradi družbenih, gospodarskih in prostočasnih potreb človeka v mestnem okolju, najprej v industrijskih srednjeevropskih deželah, od koder se je razširilo v vse razvite države sveta. Na območju Ljubljane so bila stihijsko rastoča vrtičkarska območja razporejena po vsem ravninskem delu. Vrhunec v razprostranjenosti so dosegla v devetdesetih letih 20. stoletja. Knjiga je namenjena tako vrtičkarjem kot načrtovalcem mestnega razvoja, pa tudi študentom, politikom in vsem občanom, ki jim ni vseeno za prihodnji prostorski razvoj slovenskega glavnega mesta. Dejstvo je, da so tako rekoč vsa vrtičkarska območja v Mestni občini Ljubljana navezana na zemljišča na vodovarstvenem območju. Zaradi ostankov fitofarmacevtskih sredstev in težkih kovin v prsti ali tleh in pridelani hrani ter onesnaževanja podzemne vode vrtičkarstvo predstavlja tveganje za zdravje ljudi in okolje.
Knjiga prinaša pregled plazovitosti v Sloveniji. Najprej je predstavljen opis dvanajstih večjih pojavov, sledi poglavje o zakonodaji na področju naravnih nesreč v Sloveniji, najpomembnejši del knjige pa je poglavje z opisom metod za izdelavo zemljevidov plazovitosti. V knjigi so predstavljene deterministične, statistične in probabilistične metode. Za geomorfologijo je pomembno zadnje poglavje, ki govori o zemeljskih plazovih kot oblikovalcih reliefa. Delo je namenjeno načrtovalcem rabe prostora in drugim uporabnikom prostora, poglabljanju študija fizične geografije, geografije naravnih nesreč, uporabno pa je tudi širše v geografiji in v geografiji sorodnih vedah.
V Sloveniji je bila do te knjige o pobočnih procesih objavljena le ena znanstvena monografija, pa še ta je obravnavala le zemeljske plazove. Več je bilo strokovnih in znanstvenih člankov, ki pa teme ne predstavljajo celovito. Knjiga je tako prva monografija, v kateri so celovito in podrobno opisani pobočni procesi in njihovi učinki na naravo in družbo. Ker se pobočni procesi pogosto zgodijo na istem kraju, je podrobno opisanih več kot petdeset pobočnih procesov, ki so se zgodili na ozemlju Republike Slovenije in v njeni soseščini. Predstavljeni sta izdelava zemljevidov z deterministično in probabilistično metodo. Pobočni procesi so opisani tudi v pripovedkah in svetih spisih. Knjiga je namenjena fizičnim geografom, predstavnikom sorodnih ved (geologija, gozdarstvo, gradbeništvo), pa tudi študentom pri predmetih, ki obravnavajo geomorfologijo, geomorfne procese, pobočne procese in naravne nesreče.
Knjiga obravnava razvoj zavarovanih območij v Sloveniji. Ta so zaradi naravne in kulturne pestrosti Slovenije zelo obsežna, njihove posebnosti pa je treba upoštevati tudi pri spodbujanju regionalnega razvoja. Zaradi ranljivosti odnosov na zavarovanih območjih je nujno celovito načrtovanje, pri čemer ne sme biti njegova skrb zgolj varovanje biodiverzitete in naravne dediščine, temveč zlasti trajnostni razvoj in ohranjanje vzpostavljenih razmerij med človekom in naravo, ki se odražajo v svojstveni kulturni pokrajini. Avtorji osvetljujejo različne vidike upravljanja z zavarovanimi območji - njihovo opredelitev, zakonske okvire, vlogo pri varovanju pred naravnimi nesrečami, posebnosti z vidika upravljanja ..., ob opisu posameznih primerov pa je večkrat izpostavljen pomen vključevanja vseh deležnikov, saj je le tako neko zavarovano območje sprejeto kot razvojna priložnost in ne kot ovira.
V knjigi je trinajst poglavij skoraj tridesetih strokovnjakov s področja naravnih nesreč. Poglavja pokrivajo teme od potresov, zemeljskih in snežnih plazov, prek poplav, s poudarkom na obsežnih poplavah septembra 2010, do zaščitnih gozdov, suše in izobraževanja o naravnih nesrečah.
Knjiga obravnava temeljna razvojna vprašanja Slovenije. Osvetljuje osrednje dileme Strategije razvoja Slovenije, vrednoti njena izhodišča in neposredne učinke posameznih razvojnih ukrepov. Avtorji so odpirali pereča razvojna vprašanja ter iskali možne odgovore, nove spodbude, potenciale in priložnosti. Izhajali so iz predpostavke, da je njihova naloga iskanje rešitev za gospodarsko uspešno, socialno pravično, okolju prijazno in etično odgovorno družbo, k tem ciljem pa morajo stremeti tudi razvojna prizadevanja. Strategija razvoja Slovenije, čeprav je bila sprejeta šele pred tremi leti, skladno s prej napisanimi izhodišči in spremenjenimi makroekonomskimi razmerami potrebuje popravke, ki bodo slovensko razvojno pot preusmerile v trajnostno sprejemljivejšo smer in h kakovostnemu razvoju, pravičnemu za vse državljanke in državljane ter prijaznemu do okolja.
Knjiga podaja večplastne odgovore na obseg in vzroke prostorskih, pa tudi družbenih, gospodarskih in fiziognomskih sprememb na slovenskem podeželju. Predstavlja rezultate interdisciplinarnega raziskovalnega pristopa pri prepoznavanju prostorskih sprememb in načrtovanju razvojnih usmeritev. Podrobne raziskave so izvedene na treh pilotnih območjih, izbranih tako, da je zajet presek značilnih slovenskih makropokrajinskih enot, obenem pa so pokriti tako procesi intenzifikacije kot marginalizacije v pokrajini. Za vsako pilotno območje so pripravljeni razvojni scenariji v treh različicah. Predlogi splošnih in konkretnih smernic prostorskega razvoja obsegajo usmeritve glede širitve naselij ter usmeritve za varovanje in urejanje posameznih krajinskih enot na lokalni ravni. Vsebinske ugotovitve raziskave zaključuje predlog instrumentov za usmerjanje prostorskega razvoja.
Knjiga obravnava tako problematiko ravnanja z odpadki kot tudi celovito varovanje okolja in njegovih pokrajinotvornih sestavin, še zlasti podzemne vode, s posebnim poudarkom na manj obremenjenem primestnem Iškem vršaju in območjih lokalnih vodnih virov v Mestni občini Ljubljana ter bolj obremenjenem Ljubljanskem polju. Ugotavljali smo predvsem lokacije divjih odlagališč in njihovo dostopnost, velikostne in okoljske parametre ter sestavo odpadkov. Izvedli smo tudi popise opozorilnih tabel, ovir za dovažanje odpadkov in gramoznic. Na obravnavanih območjih smo našli in preučili kar 1586 divjih odlagališč odpadkov, 58 opozorilnih tabel, 57 ovir in 100 gramoznic, ki neozaveščene posameznike in celo podjetja kar kličejo po nedovoljenem odlaganju odpadkov. Dve tretjini odpadkov sta gradbenega izvora. V knjigi predstavljamo tudi izvirno zasnovano metodologijo predloga sanacije degradirane pokrajine.