You may have to Search all our reviewed books and magazines, click the sign up button below to create a free account.
Publikacija je nastala v okviru projekta CAPACities, obravnava pa splošna razvojna vprašanja občine Idrija. Naravnogeografskemu in družbenogeografskemu pregledu območja sledijo poglavja o regionalizaciji občine, naravni dediščini, rastju, plazovitosti, prebivalstvenih značilnostih, gospodarskem razvoju, turizmu, prometni povezanosti, prostorskem razvoju, ustvarjalni kulturi mladih, čipki ter dve zgodovinski poglavji. S tem ponudi knjiga razmeroma celovit vpogled v stanje ter prispeva k razpravi o prihodnjem razvoju obravnavanega območja.
Most na Soči je ključno in najbolje raziskano arheološko najdišče v Zgornjem Posočju. Njegovo bogato preteklost že več kot poldrugo stoletje razkrivajo naključna odkritja in strokovna izkopavanja tako naselbinskih ostankov iz bronaste, železne in rimske dobe kot tudi pripadajočih grobišč. V tej knjigi so predstavljena novejša odkritja na levem bregu Idrijce, kjer je že od konca 19. stoletja znano obsežno grobišče iz železne dobe. Na njegovem severnem obrobju je bilo z izkopavanji Tolminskega muzeja v letih 2000–2016 na treh lokacijah – Pucarjev rob, Repelc in Lipičarjev vrt – odkritih skupaj 88 grobov. Največ jih je iz železne dobe, vmes je bilo tudi ducat grobov iz rimske dobe in en iz zgodnjega srednjega veka. V njihovi neposredni bližini so bili odkriti še sočasna žganinska jama in kamnit zidec, pod njimi pa naselbinski ostanki iz pozne bronaste dobe.
Leta 1924 je bilo v Dolini Triglavskih jezer vzpostavljeno zavarovano območje. Danes je del osrednjega dela obsežnejšega Triglavskega narodnega parka. Dolini dajejo poseben pečat jezera, izstopa pa tudi po drugih naravnih posebnostih. V okviru nežive narave so v knjigi predstavljene nekatere njene geološke, reliefne in vodne značilnosti, v okviru žive narave pa rastje, s poudarkom na botaničnih značilnostih in gozdu. Knjiga predstavlja tudi človekovo prisotnost in njegov vpliv na videz pokrajine. Dolina Triglavskih jezer je skoraj deset kilometrov dolga visokogorska dolina med Bohinjem in Trento, katere dno je na nadmorski višini med 1300 in 2000 metri. Temeljna podoba doline je ...
Druga knjiga o železnodobnem naselju Most na Soči prinaša razprave, v katerih so z različnih vidikov obravnavane arheološke ostaline in najdbe, ki so bile predstavljene v prvi knjigi. Knjigo sestavljajo trije sklopi razprav. Uvodna študija povzema ugotovitve posameznih razprav in jih vključuje v širši kulturnozgodovinski kontekst. Na ta način dobiva Most na Soči celovitejšo podobo, ki potrjuje njegovo mesto med najpomembnejšimi središči jugovzhodnoalpske halštatske kulture.
Sodelavci Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU so v knjižici predstavili njegovo delo in njegov pomen za ohranitev naše naravne dediščine. Uvodoma je podan kratek prikaz razvoja bioloških znanosti pri nas. Skozi publikacijo spremljamo zgodovino inštituta: predstavljeni so rezultati raziskovalnega dela več kot petdesetih raziskovalcev in drugih sodelavcev, ki so v preteklih petih desetletjih delali na inštitutu. Podan je tudi sumarični pregled zaposlenih na inštitutu in opis inštitutske knjižnice. Glede na dosežene rezultate in dejstvo, da je v inštitutske programe vključenih veliko število mlajših sodelavcev, lahko pričakujemo uspešno raziskovanje tudi v prihodnje.
Monografija se osredotoča na geografsko zamišljanje učencev in dijakov slovenskih šol slovenskih pokrajin ter na vpliv učnih načrtov in katalogov znanja izbranih predmetov ter učbenikov nanj. Izhajamo iz predpostavke, da imajo fotografije pomembno vlogo pri oblikovanju in ohranjanju individualnih in kolektivnih predstav o pokrajini. Pokrajino razumemo ne le kot preplet dejanskega in videnega, ampak tudi kot rezultat dojemanja in interpretacije. Za oblikovanje predstav je obdobje šolanja z vsemi informacijami, ki jih posreduje, izjemno pomembno.
Knjiga poizkuša odgovoriti na dve ključni vprašanji: kje v Sloveniji ustvarjalni ljudje živijo in zakaj ravno tam. Ugotovitve kažejo, da ustvarjalni ljudje v Sloveniji predstavljajo podoben delež delovne sile kot v najbolj razvitih državah sveta, hkrati pa je to poklicna skupina, ki je v primerjavi z ostalimi v zadnjem desetletju pri nas najbolj narasla. Analize prostorske razporeditve kažejo, da so ustvarjalni ljudje v Sloveniji tako kot drugod neenakomerno razporejeni. Manjša osredotočenost je značilna predvsem za gospodarsko slabše razvite regije vzhodne Slovenije, večja pa za razvitejše regije zahodne Slovenije. Sčasoma se razlike med regijami povečujejo, znotraj regij pa...
Tretji zvezek (osebnosti s priimki na črke Ble–But) Novega Slovenskega biografskega leksikona vsebuje 277 gesel o najvidnejših slovenskih in s Slovenijo povezanih osebnosti in družin iz vseh obdobij naše zgodovine. Osebnosti smo izbrali s področij antropologije, arheologije, arhitekture, biologije, čebelarstva, ekonomije, etnologije, farmacije, filma, filozofije, fizike, geodezije, geografije, geologije, glasbe, gledališča, gospodarstva, gozdarstva, izseljenstva, jezikoslovja, krasoslovja, kulinarike, kulinarike, leksikografije, lesarstva, literature, lutkarstva, medicine, paleontologije, politike, popularne glasbe, prava, psihologije, sociologije, šolstva, športa, umetnostne zgodovine, urbanizma, veterine, zgodovine itd. Tiskano izdajo dopolnjuje spletni portal Slovenska biografija (www.slovenska-biografija.si; urednica Petra Vide Ogrin, Biblioteka SAZU).
Knjiga je seznam (register) flore, ki obsega ozemlje današnje Slovenije in zajema vse najnovejše podatke o pojavljanju vrst pri nas. Delo je seznam višjih rastlin (praprotnic in cvetnic), v katerega je vključeno 3216 taksonov. Razširjen je z važnejšimi sinonimi (322), agregati (skupinami) (111), nekaterimi kulturnimi, kultiviranimi (61) in adventivnimi rastlinami. V njem so posebej označene nove oziroma prezrte vrste (216), izumrli (25) in vprašljivi (38) taksoni ter napačne navedbe (13) v slovenski flori. Bistvo registra so latinska rastlinska imena, ki so izpisana skupaj z avtorji. Register vsebuje tudi slovenska imena rastlin in njihove pogostejše sinonime, zato ga bodo s pridom uporabljali tudi prevajalci.