Welcome to our book review site go-pdf.online!
You may have to Search all our reviewed books and magazines, click the sign up button below to create a free account.
Dutch Contributions to the Fourteenth International Congress of Slavists, Ohrid, September 10-16, 2008
This volume contains articles by 17 slavists from the Low Countries. Although they are all about Slavic linguistics, they cover a wide range of subjects and their theoretical implications are often not restricted to slavistics alone. Most contributions deal with Russian or Slavic in general, but South and West Slavic are also represented. The reader who knows the strong points for which Dutch slavistics is traditionally known and appreciated will not be disappointed: s/he will find papers on syntax and semantics (Fortuin, Van Helden, Honselaar, Keijsper, Tribušinina), aspectology (Barentsen, Genis), philology (Veder), historical Slavic phonology and morphology (Derksen, Kortlandt, Vermeer),...
Dutch Contributions to the Fourteenth International Congress of Slavists
This volume contains articles by 17 slavists from the Low Countries. Although they are all about Slavic linguistics, they cover a wide range of subjects and their theoretical implications are often not restricted to slavistics alone. Most contributions deal with Russian or Slavic in general, but South and West Slavic are also represented. The reader who knows the strong points for which Dutch slavistics is traditionally known and appreciated will not be disappointed: s/he will find papers on syntax and semantics (Fortuin, Van Helden, Honselaar, Keijsper, Tribušinina), aspectology (Barentsen, Genis), philology (Veder), historical Slavic phonology and morphology (Derksen, Kortlandt, Vermeer),...
Ovčja vas in njena slovenska govorica
Monografija Ovčja vas in njena slovenska govorica pomembno doprinaša k opisu slovenskih govorov Kanalske doline in odstira »živost« slovenskega jezika na skrajnem severozahodnem robu slovenskega etničnega ozemlja. Pri njenem nastajanju so združili moči domačini in raziskovalci različnih znanstvenoraziskovalnih ustanov, goriške in videmske univerze, Univerze v Ljubljani, Univerze na Primorskem in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU.
Kulturna dediščina med Alpami in Krasom / L'eredità culturale fra Alpi e Carso
Knjiga je namenjena popotnikom po Kanalski dolini, Ratečah v Gornjesavski dolini in Belopeški ravnini, Reziji, Terski in Karnajski dolini, Kobariškem, Nadiških dolinah, Liškem, Kambreškem in dolini Idrije, po Kanalskem in Goriških brdih, ki jih zanimajo etnološke, zgodovinske in druge značilnosti slovenskega in italijanskega območja med Alpami in Krasom, hkrati pa bi si radi ogledali, kako svojo dediščino razumejo domačini, društva, občine in muzeji. V njem je namreč predstavljenih 33 zbirk predmetov, med katerimi so zbirke razglednic in podobic, obrtniške zbirke (mizarstvo, kovaštvo, brusaštvo), tematske zbirke (oblačila, pustni liki, likalniki, grablje), splošne zbirke...
Folklorno gradivo iz Tera
Milko Matičetov (1919–2014) je folklorno gradivo, predstavljeno v tukajšnji knjigi, zapisal med ljudmi v Beneški Sloveniji, natančneje Terski dolini, že leta 1940 kot študent na Padovanski univerzi, a je doslej, z izjemo nekaj enot, ostalo neobjavljeno. Po osmih desetletjih ga zdaj predstavljamo po konceptu znanstveno-kritične izdaje, torej v fonetičnem zapisu in knjižnem prevodu ter s komentarji, večino katerih je pripravil že avtor zapisov sam, uredniki pa smo jih dopolnili. Dodali smo tudi uvodna spremna besedila, ki terenske zapise postavljajo v kontekst različnih vidikov. Najprej je gradivo umeščeno v prostor Beneške Slovenije in znotraj nje Terske doline skozi prizmo z...
Lipalja vas in njena slovenska govorica
Monografija prinaša podroben in metodološko izdelan jezikoslovni opis slovenskega ziljskega govora zadnjih govorcev na skrajnem severozahodnem robu slovenskega etničnega ozemlja. Uvodni prispevek Vlada Klemšeta na podlagi zemljepisnih krajevnih in ledinskih imen iz franciscejskega katastra predstavlja podobo Lipalje vasi v začetku 19. stoletja. Prispevek Karmen Kenda-Jež, ki je nastal v sodelovanju z Robertom Grošljem in Vero Smole, pomeni prvo podrobnejšo jezikoslovno obravnavo slovenskega govora Lipalje vasi (komentiran izbor besedil). Skozi pripovedi informantov, vseh treh v vasi rojenih maternih govorcev slovenskega jezika, se odstira pogled v organiziranost družinskega in vaškega življenja sredi in konec 20. stoletja. Študija Roberta Grošlja opisuje skladnjo slovenskega koroškega ziljskega govora v Lipalji vasi na temelju skladenjskega dela vprašalnice za OLA. Analiza gradivsko temelji na pogovorih, posnetih v Lipalji vasi v letih 2000 in 2005. Monografijo sklene prispevek Mateja Šeklija, ki prinaša etimološko razlago in seznam slovenskih hišnih imen ter poimenovanj hišnih gospodarjev in gospodinj po starih hišnih številkah.
Slovenski lingvistični atlas 3
Tretji del Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA 3: Kmetovanje) zajema narečna poimenovanja za kmečke posestnike, obdelovalne površine, kmečka opravila in orodja, voz in njegove dele ter planinsko pašništvo. Gradivo za 115 vprašanj je bilo zbrano v 417 krajih v Sloveniji in vseh štirih zamejstvih ter prinaša izjemno leksično bogastvo – preko 3400 leksemov – tega tematskega sklopa. V Atlasu (SLA 3.1) je zbrano gradivo predstavljeno z jezikovnimi (leksično-besedotvornimi in obstojsko-pomenskimi) kartami ter s spremnimi seznami fonetično zapisane narečne leksike, v Komentarjih (SLA 3.2) pa je jezikoslovna analiza opremljena s prikazom gradivske problematike, opisom posebnosti...
Historični seminar 12
Historični seminar 12 prinaša sedem razprav s področij zgodovine, kulturne zgodovine in jezikoslovja. Jure Volčjak predstavlja intrige in procese po smrti ljubljanskega škofa grofa Attemsa sredi 18. stoletja, v katerih so poskusi Dunaja, da bi ljubljansko škofijo in goriško nadškofijo združil v personalno unijo, spodleteli. Lilijana Žnidaršič Golec na podlagi pričevanj župljanov župnije Ig iz leta 1782 osvetljuje tedanjo cerkveno vernost, odnose med ljudmi in problematiko t. i. poznega janzenizma. Irena Selišnik piše o novih političnih praksah na prelomu iz 19. v 20. stoletje, za katere je značilen pojav množičnih političnih strank. Prispevek Gentiane Kera analizira povezavo med porokami, vodenjem gospodinjstev in demografskimi težavami, ki so vplivale na nastanek in strukturo gospodinjstev v Tirani. Mojca Žagar Karer analizira razlike med terminološkimi slovarji, leksikoni in enciklopedijami. Anja Benko pregledno predstavi razvoj in stanje slovenske narečne leksikografije ter predlaga model za izdelavo narečnega slikovnega slovarja. Silvo Torkar pa piše o slovenskih zemljepisnih imenih, ki so tvorjena iz slovanskih antroponimov.
SSGL
None
Dvojina v slovenskih narečjih
Mit engl. Zusammenfassung.
