You may have to Search all our reviewed books and magazines, click the sign up button below to create a free account.
The region of Central and Eastern Europe has a rich and long history in cart- raphy. Many important improvements in mapping and cartography have been proposed and performed by cartographers and researchers of that region. The long and outstanding history has led to a lively and vivid presence. Now contemporary methods for depicting the earth and its cultural and natural attributes are used. This book focuses on the contemporary activities in all major realms of cartography in Central and Eastern Europe. It covers aspects of theoretical, topographical, thematic and multimedia cartography, which have been presented at the frst Symposium on Cartography for Central and Eastern Europe, which took...
This volume assembles contributions addressing clausal complementation across the entire South Slavic territory. The main focus is on particular aspects of complementation, covering the contemporary standard languages as well as older stages and/or non-standard varieties and the impact of language contact, primarily with non-Slavic languages. Presenting in-depth studies, they thus contribute to the overarching collective aim of arriving at a comprehensive picture of the patterns of clausal complementation on which South Slavic languages profile against a wider typological background, but also diverge internally if we look closer at details in the contemporary stage and in diachronic development. The volume divides into an introduction setting the stage for the single case-studies, an article developing a general template of complementation with a detailed overview of the components relevant for South Slavic, studies addressing particular structural phenomena from different theoretical viewpoints, and articles focusing on variation in space and/or time.
Uvodna poglavja monografije bralca seznanjajo z zgodovino tega nacionalnega projekta ter z metodologijo komentiranja, interpretiranja in kartiranja zbranih jezikovnih podatkov. Sledijo seznami krajev in zapisovalcev z letnicami zapisov ter seznam v SLA 1 zajetih vprašanj iz pomenskega polja »človek« – telo, bolezni, družina. Uvodno poglavje dopolnjujejo seznam uporabljene jezikoslovne literature, ki omogoča kakovostnejšo orientacijo po predstavljenem narečnem gradivu, narečna karta slovenskega jezika s točkami SLA ter karti o starosti zapisov in strukturi zapisovalcev. Sledi osrednji del monografije, tj. komentarji in pripadajoče jezikovne karte formata A3 z indeksi zbranega narečnega besedja.
Drugi del Slovenskega lingvističnega atlasa z besedjem iz tematskega sklopa »kmetija« (SLA 2.1 Atlas in SLA 2.2 Komentarji) prinaša izjemno leksično bogastvo slovenskih narečij (okrog 2000 besed) in odpira možnosti za nove jezikoslovne, etnološke, zgodovinske, kulturološke in interdisciplinarne študije. Vanj je zajetih 88 vprašanj za prostore in opremo v slovenski kmečki hiši, gospodarska poslopja in izbrana kmečka opravila, gradivo zanj je bilo zbrano v 417 krajih v Sloveniji in vseh štirih zamejstvih. Komentarji imajo enotno zgradbo z gradivsko in jezikoslovno predstavitvijo gradiva, morfološko analizo narečnih leksemov, posebnostmi kartiranja in opozorilom na sorodne karte v izbranih lingvističnih atlasih. Novost SLA 2 je etnološka osvetlitev obravnavanih pojmov in njihova predstavitev z izvirnimi ilustracijami. Atlas z jezikovnimi (leksično-besedotvornimi in obstojsko-pomenskimi) kartami ter spremljajočimi indeksi narečnega gradiva predstavlja rezultate jezikoslovne analize in geolingvistično predstavitev tega dela žive kulturne dediščine.
Monografija, že deveta po vrsti, v kar 42 znanstvenih in strokovnih prispevkih predstavlja presek trenutnega stanja uporabe geografskih informacijskih sistemov (GIS) v Sloveniji. V monografiji je predstavljana cela vrsta možnosti njihove uporabe, saj je tri četrtine prispevkov z aplikativno vsebino. Predstavljena je možnost njihove uporabe v geografiji, geologiji, geodeziji, kartografiji, pedologiji, biologiji, gozdarstvu, gradbeništvu, vodarstvu, pa tudi v dialektologiji, arheologiji, zgodovini, pri preučevanju kulturne dediščine in naravnih nesreč, ter pri prostorskem načrtovanju. Z GIS-i prostor vse bolj vstopa v številne znanosti, ki s pomočjo novih tehnoloških prijemov preučevane procese prostorsko umestijo in s tem dodajo novo dodano vrednost, ki je v preteklosti le izjemoma prišla do izraza.
Deveta knjiga Historičnega seminarja prinaša sedem razprav, ki se posvečajo zgodovini v najširšem smislu. Dejan Zadravec piše o omembah plemstva v župnijskih matičnih knjigah med Savo, Sotlo in Savinjo do leta 1770. Zgodovino in biografijo združuje prispevek Mojce Horvat o življenju prve mariborske zdravnice Klare Kukovec, zgodovinsko-etnološka študija Daše Koprivec pa izpostavlja uveljavljeno podobo aleksandrinke kot dojilje. Tri raziskave zgodovino povezujejo z umetnostjo - Gašper Cerkovnik se ukvarja s knjižnimi lesorezi Albrechta Dürerja in njegovega kroga, Katarina Šter poskuša pojasniti, kako je zvenela liturgična glasba v srednjeveški kartuziji Žiče, Alexis Bennett pa išče povezavo med filmsko glasbo in pojavom obujanja stare glasbe. Z metodološkega vidika se zgodovine loteva prispevek Miha Seručnika o uporabi sodobnih računalniških orodij pri obdelavi gradiva za zgodovinopisje.
Poklicna kategorija zdravnikov v slovenskem prostoru je za raziskovalce preteklosti zanimiva, ker so bili zdravniki kot eni prvih izobražencev zlasti v času pred drugo svetovno vojno podobno kot pravniki močno vpeti v javno delovanje v svojih lokalnih okoljih, kjer so ostali v kolektivnem spominu v enaki meri ali celo bolj zaradi javnega delovanja kot zaradi osnovne profesije. Tematske monografije o slovenskih osebnostih vsebinsko tesno navezujemo na delo Novega Slovenskega biografskega leksikona, posamezni prispevki zato v osnovnih obrisih sledijo strukturi biografskega gesla, s poudarkom na kulturnozgodovinski perspektivi pa so avtorji na suhoparne biografske podatke prepričljivo pripeli široko dinamiko barvitih življenj posameznikov in obenem odpirali poglede tudi na svoja različna osebna, poklicna idr. razmerja do obravnavanih osebnosti.
None
V monografiji so predstavljeni krajevni govori v Sloveniji in na Hrvaškem, ki so v tradicionalni slovenski dialektologiji uvrščeni v severni del kostelskega narečja dolenjske narečne skupine slovenskega jezika. Razmejitev slovenskega (in hrvaškega) jezika in njunih narečij s politično mejo med Slovenijo in Hrvaško na tem območju je odraz izključno sociolingvistične, ne pa širše jezikoslovne presoje, ki bi upoštevala jezikovnorazvojne značilnosti teh govorov in jih razmejila na podlagi njihovega jezikovnozgodovinskega razvoja. Z definicijskimi lastnostmi slovenskega jezikovnega sistema se je skušalo dokazati hipotezo, da je del govorov, ki se trenutno uvrščajo v zahodno goransko podnarečje goranskega narečja hrvaškega jezika, lingvogenetsko gledano, del istega jezikovnega sistema kot severni del kostelskega narečja (po starem) oziroma čabranškega narečja (po novem), tj. del slovenskega jezikovnega sistema in ne hrvaškega kajkavskega. Sociolingvistični vidiki jezikovne ali narodnostne pripadnosti niso bili niti predmet zanimanja niti proučevanja.