Welcome to our book review site go-pdf.online!
You may have to Search all our reviewed books and magazines, click the sign up button below to create a free account.
Slovenski lingvistični atlas 3
Tretji del Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA 3: Kmetovanje) zajema narečna poimenovanja za kmečke posestnike, obdelovalne površine, kmečka opravila in orodja, voz in njegove dele ter planinsko pašništvo. Gradivo za 115 vprašanj je bilo zbrano v 417 krajih v Sloveniji in vseh štirih zamejstvih ter prinaša izjemno leksično bogastvo – preko 3400 leksemov – tega tematskega sklopa. V Atlasu (SLA 3.1) je zbrano gradivo predstavljeno z jezikovnimi (leksično-besedotvornimi in obstojsko-pomenskimi) kartami ter s spremnimi seznami fonetično zapisane narečne leksike, v Komentarjih (SLA 3.2) pa je jezikoslovna analiza opremljena s prikazom gradivske problematike, opisom posebnosti...
Besedotvorni atlas slovenskih narečij
V Besedotvornem atlasu slovenskih narečij (BASN) je obravnavano besedje iz pomenskega polja kulturne rastline, zbrano v 93 krajevnih govorih iz vseh sedmih narečnih skupin slovenskega jezika. Besedje je diferencirano tako na besedotvorni kot na leksično-besedotvorni ravnini in razvrščeno v pet pomenskih sklopov: Divja sadna drevesa, Nadzemni deli kulturnih rastlin, Slama, Sadni mošt in Sadno žganje. Zgradba atlasa je deloma tradicionalna (jezikovne karte s komentarji in gradivom), deloma inovativna, saj je v njem predstavljen model za geolingvistično analizo besedotvorno diferenciranega narečnega gradiva, na podlagi katerega je mogoče ugotavljati, ali imajo strukturni tipi leksemov...
Zemljepisna imena Slovenskega Porabja
Zemljepisna imena so pomembna kulturna dediščina vsakega naroda. So temeljni gradnik vseh civilizacij oziroma kultur, saj prostor polnijo s pomeni in razvijajo prostorske identitete. Zemljepisna imena v jezikih z malo govorci, kakršna je slovenščina, so pogosto ogrožena, še bolj pa to velja za zemljepisna imena narodnih manjšin, kamor spadajo tudi porabski Slovenci, najmanjša slovenska manjšina v zamejstvu. Skrajni zahodni rob Madžarske, umeščen med Slovenijo in Avstrijo, imenujemo Slovensko Porabje. Obsega 7 naselij, kjer je prisotna uradna dvojezičnost. Zunanji simbol te dvojezičnosti so dvojezične obcestne table z imeni naselij. Osrednji predmet naše raziskave pa so bila ledinska imena. Rezultat raziskave, monografija z zemljevidom in slovarjem, temelji na obsežnem terenskem delu in pregledu arhivskih virov. Upamo, da bodo rezultati prispevali k ohranitvi ledinskih imen v zavesti ljudi. Poleg obširne monografije je bil kot projektni rezultat objavljen tudi zemljevid ledinskih imen.
Krajevni govori ob Čabranki in zgornji Kolpi
V monografiji so predstavljeni krajevni govori v Sloveniji in na Hrvaškem, ki so v tradicionalni slovenski dialektologiji uvrščeni v severni del kostelskega narečja dolenjske narečne skupine slovenskega jezika. Razmejitev slovenskega (in hrvaškega) jezika in njunih narečij s politično mejo med Slovenijo in Hrvaško na tem območju je odraz izključno sociolingvistične, ne pa širše jezikoslovne presoje, ki bi upoštevala jezikovnorazvojne značilnosti teh govorov in jih razmejila na podlagi njihovega jezikovnozgodovinskega razvoja. Z definicijskimi lastnostmi slovenskega jezikovnega sistema se je skušalo dokazati hipotezo, da je del govorov, ki se trenutno uvrščajo v zahodno goransko podnarečje goranskega narečja hrvaškega jezika, lingvogenetsko gledano, del istega jezikovnega sistema kot severni del kostelskega narečja (po starem) oziroma čabranškega narečja (po novem), tj. del slovenskega jezikovnega sistema in ne hrvaškega kajkavskega. Sociolingvistični vidiki jezikovne ali narodnostne pripadnosti niso bili niti predmet zanimanja niti proučevanja.
Skladnja nadiškega in briškega narečja
Monografija na primeru nadiškega in briškega narečja predstavlja izbrana poglavja iz skladenjske problematike slovenskih narečij. Za analizo sta bili izbrani dve obrobni slovenski narečji, ki sta zanimivi tudi zato, ker izhajata iz iste narečne osnove in danes pripadata isti narečni skupini, ozemlji, na katerih se govorita, pa sta bili pretežni del zgodovine v različnih politično-upravnih okvirih. Zato je bil namen raziskave poleg kontrastivne primerjave izbranih skladenjskih vprašanj obravnavanih narečij s slovenskim knjižnim jezikom tudi kontrastivna primerjava med narečjema samima, predvsem glede vpliva stičnih romanskih jezikov, italijanščine in furlanščine, na nadišk...
From Dreams Of 'A Second Switzerland' To Capitalism Without A Human Face
Tri desetletja samostojne države so vsekakor doba, ko lahko podamo mnenje o tranzicijskem procesu, ki se je na formalni ravni končal z vstopom v EU, tudi z zgodovinskega gledišča. Če se je vse do formalnega zaključka slovensko gospodarsko tranzicijo označevalo zlasti kot zgodbo o uspehu, so po letu 2004 v ospredje vse bolj stopala vse prej kot pozitivna mnenja in ocene. Knjiga obravnava osrednje procese gospodarske tranzicije, ki so spremenili gospodarsko sestavo, jo učvrstili in posodobili do te mere, da je slovensko gospodarstvo lahko hitreje dohitevalo razviti svet. Cilji avtorjevega zgodovinskega iskanja in spraševanja so pot v tranzicijo, vstopanje Slovenije v različne mednaro...
Kartografski zakladi slovenskega ozemlja
Monografija predstavlja bogastvo zgodovinskih kartografskih upodobitev slovenskega ozemlja. V grobem je razdeljena v dva dela. V besedilnem delu so predstavljeni zgodovina evropske kartografije do konca 19. stoletja, kartografski prikazi slovenskega ozemlja do začetka 20. stoletja ter zemljevidi kot kulturna dediščina. Kartografski del monografije pa prinaša kronološki prikaz pomembnejših starih zemljevidov slovenskega ozemlja. Predstavljeni so zemljevidi od srede 16. stoletja, ko so nastala prva samostojna kartografska dela današnjega slovenskega ozemlja, do začetka 20. stoletja, ko se kartografija razvije v sodobno vedo. Namen monografije ni obsežna predstavitev posameznih zemljevidov, temveč predstavitev slovenske kartografske dediščine.
Technologies of Memory in the Arts
In this collection of essays, a range of scholars from different disciplines look through the prism of technology at the much-debated notion of cultural memory, analysing how the past is shaped or unsettled by cultural texts including visual art, literature, cinema, photographs and souvenirs.
12. letno srečanje Združenja za slovansko jezikoslovje
Publikacija je zbornik povzetkov prispevkov 12. letnega srečanja Združenja za slovansko jezikoslovje (Slavic Linguistics Society) (Ljubljana, 21.–24. september 2017, v organizaciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter Oddelka za slavistiko, Oddelka za slovenistiko in Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani). Zbornik vsebuje okrog 100 prispevkov, katerih avtorji so jezikoslovci iz Severne Amerike, Evrope, Rusije, Južne Koreje in Japonske, ki se ukvarjajo z znanstvenim preučevanjem slovanskih jezikov. V prispevkih so v duhu omogočanja enakih možnosti vsem in ohranjanja metodološkega pluralizma v znanosti zastopane različne jezikoslovne poddiscipline, teoretični modeli in metodološki pristopi, saj je glavni namen delovanja združevanja prav vzpostavljanje tvornega dialoga med njimi.
