Welcome to our book review site go-pdf.online!
You may have to Search all our reviewed books and magazines, click the sign up button below to create a free account.
History and Poetics of Intertextuality
The poetics of intertextuality proposed in this book, based mainly on semiotics, elucidates factors determining the socio-historically elusive border between general intertextuality and citationality, and explores modes of intertextual representation.
Towards a New Material Aesthetics
"Set in the context of the various materialist approaches to literary aesthetics that emerged in the twentieth century, Renfrew's study presents a new synthesis of the work of Mikhail Bakhtin (1895-1975) and his circle, Russian Formalism, and elements of the 'official' ideology of the early Soviet period. The book's central aim in offering such a synthesis is to negotiate the poles of postmodernist subjectivism and 'traditional' materialism around which much current literary and critical theory has stagnated, and, as the title suggests, to point the way towards a newly conceived material basis for textual and literary analysis."
Dostoevsky Studies
None
Interlitteraria
None
Platonov
L'anno è il 1929, in un luogo imprecisato della Russia meridionale. Un gruppo di manovali è impegnato a scavare le fondamenta per la costruzione della futura «casa proletaria comune»: un'impresa che ha il sapore del riscatto dall'indigenza e della speranza in un cambiamento, ma che dovrà fare i conti con l'ottusità della burocrazia di partito e del sindacato. Scritto nel periodo del massimo sforzo staliniano per industrializzare il paese, alfabetizzare le masse ed eliminare i «nemici del popolo», Lo sterro, colpito dalla censura staliniana e mai pubblicato nel suo paese fino al 1987, racconta con lucidità e spietata ironia un mondo segnato dall'illusorio concetto dell'ineluttabilità della Storia, e rappresenta uno dei punti più alti della letteratura russa del Novecento, tanto che Iosif Brodskij non ha esitato a paragonare Platonov ai grandi padri del secolo come Kafka, Joyce, Proust e Musil. «A leggere Platonov si ha il senso della spietata, implacabile assurdità insita nel linguaggio... Vi trovate in gabbia, sperduti, abbagliati». Iosif Brodskij
Zbornik ob sedemdesetletnici Franceta Bernika
Predsedniku SAZU akademiku prof. dr. Francetu Berniku, znanstvenemu svetniku na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede, so sodelavci in kolegi ob njegovem jubileju posvetili zbornik prispevkov na temo »Slovenska literatura in njene povezave s svetovno literaturo«. V uvodnem delu sta objavljena jubilantov življenjepis in celotna bibliografija, ki jo je sestavil Jože Munda. V osrednjem delu predstavlja svoje razprave 32 sodelavcev, 11 med njimi jih je iz tujine. Tematski razpon zbornika vključuje številna področja slovenistike in literarne vede; med njimi izstopajo interpretacija, tekstna analiza in analiza verza, literarno- in kulturnozgodovinska periodizacija, vprašanja o posameznih literarnih vrstah, pa tudi refleksija temeljnih določil literarne vede.
Les régions slovènes entre XVIIIe et XIXe siècles : plurilinguisme et transferts culturels à la frontière entre empire Habsbourg et Venise
Ce volume rassemble les essais de chercheurs slovènes, français et italiens autour des transferts culturels à l’œuvre aux XVIIIe et XIXe siècles entre, d’une part, les régions de l’empire des Habsbourg confinant avec la république de Venise – notamment la Carniole – et, de l’autre, les aires linguistiques italienne et française. Ces travaux sondent l’histoire de ces échanges sur une période qui excède les quatre années d’existence des Provinces illyriennes, entre 1809 et 1813, sur lesquelles tend à se concentrer l’historiographie française, faisant trop rapidement litière de la complexité d’une situation qu’une vision diachronique est plus à même de re...
Slovenska ljudska balada
Knjiga celostno obravnava slovensko ljudsko balado v njeni vsebinski in formalni podobi. Pregledno in z uporabo različnih pristopov vključuje teksturne in kontekstualne vidike, a se osredinja na vsebino, na zgodbo in njena sporočila. Slovensko ljudsko balado primerja z umetno balado, ukvarja pa se tudi z literarizacijo balad ali baladnih tem. Ponovno presoja domače in tuje teoretske in metodološke premisleke o tem enigmatičnem žanru in ponuja nove odgovore na vprašanja o njegovi definiciji, tipologiji, značilnostih, specifičnostih in univerzalnostih. Zasnovana je kot kombinacija identifikacijskega in interpretativnega postopka in tekstne analize ter temelji na folklorističnih in medbesedilnih toretskih izhodiščih, pri tem pa za izhodišče vzame izbrane primere balad od Lepe Vide in Kralja Matjaža, prek Ribe Faronike, Godca pred peklom, Desetnice, Mrtvaške kosti, Marije in brodnika, pa vse do Lovčevega pogreba. Slovensko ljudsko balado prikazuje kot del izjemno obsežnega ustvarjalnega kontinuuma, ki lahko pokaže izročilno, umetniško in estetsko ter emotivno vrednost. Za tiste, ki balade pojejo, in za tiste, ki jih poslušajo ali berejo.
Slovstvena folkloristika
Besedna umetnost za svoje izražanje uporablja jezikovna sredstva. Iz njenega debla se razraščata dve veji: slovstvena folklora in literatura. Literatura je umetnost knjižnega jezika, slovstvena folklora je umetnost narečij. Slovstvena folklora je prvotnejša, saj njen nastanek sega v čas izrekanja človeške besede sploh, najstarejše svetovne literature pa so nastale šele pred nekaj več kot štiri tisoč leti, vendar so po zaslugi pisave kmalu pridobile vsestransko prednost pred slovstveno folkloro. Meja med tema dvema razmeroma samostojnima sistemoma ni neprepustna, saj gre enkrat za občutnejše, drugič za komaj zaznavno medsebojno vplivanje tako glede na snov kot način upovedovanja. Pričujoče delo predvsem utrjuje spoznanje o slovstveni folkloristiki kot samostojni filološki vedi.
