You may have to Search all our reviewed books and magazines, click the sign up button below to create a free account.
Knjiga, ki je bila izdana ob predsedovanju Slovenije Evropski uniji, vsebuje strnjene in nazorno (s preglednicami, statističnimi podatki, dodelanimi tematskimi zemljevidi ter številnimi barvnimi grafikoni in fotografijami) prikazane relevantne podatke o naši državi, od temeljnih kulturno-zgodovinskih podatkov do bistvenih informacijo naravnem okolju in družbenem razvoju. Na koncu sta dodana imensko kazalo preglednega zemljevida Slovenije na strani 31 in petjezični slovarček glavnih zemljepisnih izrazov.
Zbornik je nastal ob 30. mednarodnem geografskem kongresu, ki je od 15. do 20. avgusta 2004 potekal v Glasgowu na Škotskem. Avtorji so v 26 prispevkih podali razmeroma celovit geografski pregled Slovenije. Po splošnem uvodnem opisu in umestitvi Slovenije v Evropo so prikazane njene naravnogeografske značilnosti, podnebje, vegetacija, prebivalstvo. poselitev in naselja, raba tal, industrija in turizem. Predstavljene so tudi možnosti nadaljnjega razvoja. S tem so mednarodni geografski srenji predstavljene geografske discipline, s katerimi se slovenski geografi najbolj intenzivno ukvarjamo. Knjigo bogatijo številni kakovostni tematski zemljevidi, povedne fotografije in preglednice. Na zadnji platnici je še pregledni zemljevid Republike Slovenije.
Knjiga obravnava tako problematiko ravnanja z odpadki kot tudi celovito varovanje okolja in njegovih pokrajinotvornih sestavin, še zlasti podzemne vode, s posebnim poudarkom na manj obremenjenem primestnem Iškem vršaju in območjih lokalnih vodnih virov v Mestni občini Ljubljana ter bolj obremenjenem Ljubljanskem polju. Ugotavljali smo predvsem lokacije divjih odlagališč in njihovo dostopnost, velikostne in okoljske parametre ter sestavo odpadkov. Izvedli smo tudi popise opozorilnih tabel, ovir za dovažanje odpadkov in gramoznic. Na obravnavanih območjih smo našli in preučili kar 1586 divjih odlagališč odpadkov, 58 opozorilnih tabel, 57 ovir in 100 gramoznic, ki neozaveščene posameznike in celo podjetja kar kličejo po nedovoljenem odlaganju odpadkov. Dve tretjini odpadkov sta gradbenega izvora. V knjigi predstavljamo tudi izvirno zasnovano metodologijo predloga sanacije degradirane pokrajine.
None
Knjiga obravnava značilnosti pozidave zemljišč v različnih podeželskih naseljih po osamosvojitvi Slovenije. Na novo oblikovana gospodarska in družbena politika je namreč opazno vplivala na poselitvene razmere v državi. Procesi, ki so se začeli že prej, so v tem obdobju postali intenzivnejši, poleg tega so se poglobile razlike med posameznimi območji. Rezultati raziskave, ki so predstavljeni v knjigi, lahko pripomorejo k aktivnejši zemljiški politiki in k boljšemu razumevanju strukture pozidanih zemljišč v slovenskih podeželskih naseljih, pa tudi poznavanju sodobnih teženj njihovega demografskega in gospodarskega razvoja. Za stroko je pomemben predvsem izviren metodološki pristop, ki združuje terensko delo, analizo razpoložljivih statističnih virov in rezultate dveh nizov aerosnemanj. Delo je namenjeno raziskovalcem problematike podeželja Slovenije, urbanistom, prostorskim načrtovalcem in študentom.
Knjiga strnjeno podaja teoretski okvir preučevanja podomačenih tujih zemljepisnih imen oziroma eksonimov. Izčrpno predstavi terminološke in vsebinske zagate, življenjske cikle in dejavnike rabe podomačenih tujih zemljepisnih imen, pravopisna pravila o njihovi rabi, mednarodna priporočila za njihovo ustrezno rabo in načine njihovega zapisovanja na zemljevidih. Predstavi še eksonimizacijo, pomensko prevajanje, transkripcijo in transliteracijo. Sistematično prikaže tudi standardizacijska telesa OZN in Komisijo za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Ta s prekinitvami deluje že od leta 1986. Ko je bila Slovenija leta 1992 sprejeta v OZN, se je obvezala, da bo spoštovala tudi vse resolucije o zemljepisnih imenih.
Knjiga podaja večplastne odgovore na obseg in vzroke prostorskih, pa tudi družbenih, gospodarskih in fiziognomskih sprememb na slovenskem podeželju. Predstavlja rezultate interdisciplinarnega raziskovalnega pristopa pri prepoznavanju prostorskih sprememb in načrtovanju razvojnih usmeritev. Podrobne raziskave so izvedene na treh pilotnih območjih, izbranih tako, da je zajet presek značilnih slovenskih makropokrajinskih enot, obenem pa so pokriti tako procesi intenzifikacije kot marginalizacije v pokrajini. Za vsako pilotno območje so pripravljeni razvojni scenariji v treh različicah. Predlogi splošnih in konkretnih smernic prostorskega razvoja obsegajo usmeritve glede širitve naselij ter usmeritve za varovanje in urejanje posameznih krajinskih enot na lokalni ravni. Vsebinske ugotovitve raziskave zaključuje predlog instrumentov za usmerjanje prostorskega razvoja.