Welcome to our book review site go-pdf.online!
You may have to Search all our reviewed books and magazines, click the sign up button below to create a free account.
Kulturne pokrajine v Sloveniji
Engl. Zsfassung u.d.T.: Cultural landscapes in Slovenia.
Upravljanje območij s kulturno dediščino
Celovito načrtovanje območij s kulturno dediščino mora združevati družbene, kulturne, gospodarske, prometne in okoljske vidike ter spodbujati aktivno vključevanje različnih, tudi nasprotujočih si interesnih skupin v voden participativni proces. Da bi upravljavce tovrstnih območij čim bolje opremili s koristnimi informacijami, so v knjigi predstavljene različne teme, pomembne z vidika upravljanja kulturne dediščine, in sicer: tipizacija kulturne dediščine, vloga Unesca in njegove smernice pri varovanju kulturne dediščine ter teoretski pogledi na ohranjanje kulturne dediščine. Sledi planerski del, kjer predstavljamo okoljsko načrtovanje na območjih s kulturno dediščino,...
Terasirane pokrajine
Terasirane pokrajine, sestavljene iz kmetijskih teras, so kulturne pokrajine s posebno vrednostjo. Ponekod so v razvitih civilizacijah organizirano nastajale skozi tisočletja, drugje pa povsem spontano, ko se je človek prilagajal naravnim razmeram in izboljševal svoje možnosti za preživetje. Zato se v njih zrcali sožitje med človekom in naravo, marsikje pa tudi med ljudmi. Knjiga jih v sliki in besedi predstavlja v vsej njihovi pestrosti in privlačnosti. Najprej so izpostavljene svetovne in evropske razsežnosti terasiranih pokrajin in njihovih kmetijskih teras, največ prostora pa namenja slovenskim terasiranim pokrajinam, in sicer ločeno po pokrajinskih tipih, po posameznih pokrajinah in po vzorčnih primerih, ki obsegajo območja izbranih naselij. V sklepnem delu opozarja tudi na izjemnost in privlačnost nekmetijskih terasiranih pokrajin, ki sta jih oblikovala narava in človek. Besedila in fotografije dopolnjujejo grafikoni, v katerih so predstavljene temeljne značilnosti izključno terasiranih zemljišč, ugotovljene na podlagi analiz z orodji geografskih informacijskih sistemov.
Izbrani primeri upravljanja območij s kulturno dediščino
Kulturna dediščina lahko pomembno prispeva k razvoju območij, še zlasti, če z njo premišljeno upravljamo in se zavedamo vseh njenih razvojnih potencialov. Na to smo v projektu CHERPLAN opozorili z monografijamaUpravljanje območij s kulturno dediščino ter Managing Cultural Heritage Sites in Southeastern Europe, vsebinsko povezane knjige pa zaključuje knjiga izbranih primerov. Ker je bil projekt namenjen spodbujanju razvoja območij v jugovzhodni Evropi, sprva predstavljamo dediščino, ki je s tega območja uvrščena na Unescov Seznam svetovne dediščine, predstavljamo različne sisteme varovanja kulturne dediščine ter predstavimo medvladna prizadevanja za varstvo kulturne dedi...
Preobrazba podeželske kulturne pokrajine v Sloveniji
Knjiga podaja večplastne odgovore na obseg in vzroke prostorskih, pa tudi družbenih, gospodarskih in fiziognomskih sprememb na slovenskem podeželju. Predstavlja rezultate interdisciplinarnega raziskovalnega pristopa pri prepoznavanju prostorskih sprememb in načrtovanju razvojnih usmeritev. Podrobne raziskave so izvedene na treh pilotnih območjih, izbranih tako, da je zajet presek značilnih slovenskih makropokrajinskih enot, obenem pa so pokriti tako procesi intenzifikacije kot marginalizacije v pokrajini. Za vsako pilotno območje so pripravljeni razvojni scenariji v treh različicah. Predlogi splošnih in konkretnih smernic prostorskega razvoja obsegajo usmeritve glede širitve naselij ter usmeritve za varovanje in urejanje posameznih krajinskih enot na lokalni ravni. Vsebinske ugotovitve raziskave zaključuje predlog instrumentov za usmerjanje prostorskega razvoja.
Interpretacija okolja na primeru Ljubljanskega barja
Monografija obravnava interpretacijo okolja, ki je eden od najbolj učinkovitih, a hkrati zahtevnih in kompleksnih procesov informiranja ter ozaveščanja obiskovalcev in lokalnih prebivalcev na (za)varovanih območjih. Na primeru Ljubljanskega barja smo z različnih vidikov osvetlili odnos med človekom in naravo ter predstavili možen pristop interpretacije te kulturne pokrajine, ki je bila leta 2008 zavarovana kot Krajinski park Ljubljansko barje. S podrobnejšo analizo smo na primeru porečja Iške prikazali, kako lahko z več različnimi interpretacijskimi orodji ponudimo interpretacijo okolja tako realnim kot virtualnim obiskovalcem različnih starostnih skupin. Interpretacijska orodja, ki se med seboj dopolnjujejo, obsegajo Pot ob reki Iški - »Okljuk« z informativnimi tablami in brošuro, prosto dostopne e-lekcije z didaktičnimi navodili in priporočili za učitelje, prosto dostopno elektronsko Barjansko banko terenskih nalog in zasnovo Učilnice na prostem - »Meander«. Predstavljena interpretacijska orodja je mogoče prenesti v različne slovenske pokrajine, namenjena so zlasti izobraževanju mladine.
Prekmurje
Knjiga o Prekmurju je delo devetnajstih domačih in tujih avtoric in avtorjev, ki v svojih razpravah obravnavajo kulturne, socialne, zgodovinske in naravne značilnosti te panonske pokrajine in jih sklenejo v zanimivo zgodbo. Pokrajina, ki s svojimi geografskimi in kulturnimi posebnostmi navdušuje naključne obiskovalce in turiste, je predstavljena v vsej svoji raznolikosti in povezanosti s širšim evropskim kulturnim prostorom, ki je močno zaznamoval življenje, razmišljanje in ustvarjanje tukajšnjih ljudi. Avtorji v besedilih pojasnjujejo, zakaj je prekmurska ljudska pesem tako drugačna od pesmi iz drugih slovenskih pokrajin, zakaj ima Prekmurje toliko posebnosti v prehrani, praznovanjih in obredih, katere so značilnosti prekmurščine in njene javne rabe, kakšno je bilo življenje prekmurskih družin nekoč in kakšna so pričakovanja Prekmurcev danes, kako bogata zgodovina Prekmurja zaznamuje sedanjost, katere so glavne posebnosti vegetacije v Prekmurju? V knjigi objavljena besedila osvetlijo to panonsko pokrajino kot prehoden in s sosednjimi kulturnimi območji močno povezan prostor, kar je pomembno sooblikovalo svojske prekmurske kulturne in naravne značilnosti.
Pokrajinske predstave o slovenski Istri
Kulturna pokrajina je kompleksen pojav in obenem proces, je medij in rezultat človekove dejavnosti ter njegovega dojemanja. V knjigi prikazujemo dojemanje in zaznavanje prostorskih učinkov posledic zgodovinskih dejstev v slovenski Istri v 20. stoletju. Niso nas zanimale neposredne spremembe sestavin kulturne pokrajine, ampak odnos ljudi do njih, zato smo uporabili teorijo družbenih predstav, s katerimi predstavljamo pokrajino kot kompleksen pojav. V empiričnem delu smo z računalniškim programom ATLAS.ti analizirali 147 besedil s skupno 3344 stranmi. Monografija temelji na postmodernističnem gledanju na pokrajino, v katerem pokrajina ni več samo materialna stvarnost, ampak družbeni in kulturni dokument. Njegovo branje omogoča razkritje pomenskih slojev in procesov, ki ta dokument sestavljajo.
Leksikon geografije podeželja
Glavni namen knjige je na enem mestu predstaviti široko paleto izrazov, pojavov in metod, s katerimi se pri preučevanju podeželja srečujejo ne le geografi, ampak tudi predstavniki sorodnih ved. Poudarek je na prostorski problematiki ter prikazih vzročno-posledičnih zvez, kar lahko ob hkratnem izpostavljanju regionalnega načela označimo za geografski vidik. Izbor gesel je oprt na pomembnejšo leksikalno geografsko literaturo in nekatera pomembna dela drugih prostorsko usmerjenih ved. Nekatere so zaradi obsežnosti podrobneje razčlenjene na ožje discipline (to velja zlasti za geografijo), druge ostajajo celota, čeprav se notranje razčlenjujejo, kar je opisano v posameznih geslih. Za opisi približno 3650 gesel je prikazan še njihov abecedno razvrščen seznam, pri čemer so ob posameznih geslih navedene številke iz seznama literature, kar razkriva, katere bibliografske enote so bile uporabljene pri njihovi pripravi.
Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine Ljubljanskega barja
Znanstvena monografija podaja spoznanja o strukturi in funkciji kulturne pokrajine Ljubljanskega barja, ki jo sestavljajo ravnina, sredi katere se dvigajo osamelci, ter hribovje in gričevje na obrobju. Večji del območja, ki ga bistveno zaznamuje voda in izjemna biotska pestrost, je bil leta 2008 razglašen za Krajinski park Ljubljansko barje. V raziskavi smo na treh pilotnih območjih identificirali 28 pokrajinskih gradnikov, ki so odvisni od geološke podlage, vode ter od rabe zemljišč in prispevajo h pokrajinski pestrosti. Pomemben vpliv na rabo zemljišč imajo kmetijska plačila kmetom, ki največ prispevajo k obdelanosti zemljišč ter sonaravni reji, precej manj pa k ohranjanju bo...
