You may have to Search all our reviewed books and magazines, click the sign up button below to create a free account.
Svetovna književnost je kot globalni pojav navzoča prek mnoštva lokalnih variant. Vsaka nacionalna literatura si je s knjižnim prometom, knjižnicami, prevodi, šolskim kanonom in repertoarjem referenčnih tujih del, ki so navdihovala domačo tradicijo, ustvarila svojo, specifično »glokalizirano« različico svetovne literature. Toda ta pluralnost je naddoločena z enotnim, a neenakim svetovnim literarnim sistemom, razpetim med središča in obrobja. Študije slovenskih in tujih avtorjev, zbrane v tej knjigi, razmerje slovenske književnosti do ideje in prakse svetovne literature prikazujejo v teoretskem in zgodovinskem kontekstu primerljivih književnosti Evrope, katerih sistemski pol...
V knjigi je 705 folklornih pripovedi s prepišnega območja med Logatcem in Črnim Vrhom, Uncem in Rovtami. V spomin shranjujejo potovanja ljudi, načine življenjskega preživetja, značilne dejavnosti, družbene stike in odnose, verovanja, vrednote, besede in druge značilnosti dnevnega življenja. Razvrščene so po v zbirki utrjenih razdelkih. Posebno mesto imajo roparske pripovedi, pa seveda zgodovinske, socialne in etnološke, v katerih se najneposredneje izražajo območne posebnosti. V zavesti Slovencev to nekoliko obrobno območje postavljajo v središče zgodovinske in prostorske prepišnosti, nekdaj posebej med Dunajem in Trstom, danes pa vpeto v sodobne družbene procese. Avtor ...
Znanstvena monografija podrobneje seznanja z opusom pesnika, ki se je zapisal v sam vrh svetovne književnosti in v nesporno kulturnozgodovinsko dediščino evropske poezije. Prispevki prinašajo raznolike obravnave, ki vse presenečajo s poglobljenostjo in preciznostjo vpogleda v Dantejevo ustvarjalnost. Prek biografskega očrta in interpretacijskega pregleda življenja in dela Danteja Alighierija od zgodovinskega časa njegove epohe do konca 16. stoletja (Zajc), podrobnega vpogleda v pesniški postopek prve pesniške zbirke Novo življenje (Senegačnik) do filološko-filozofskih ali literarnozgodovinskih razprav (Marinčič, Weiss, Širca, Škamperle, Zajc), ki ponujajo natačno in intriga...
Razprave o sodobni slovenski literaturi, nastale v okviru projekta »Slovenska literatura in družbene spremembe: nacionalna država, demokratizacija in tranzicijska navzkrižja«, prinašajo bodisi panoramske poglede bodisi posamezne analize del sodobnega slovenskega romanopisja, dramatike, esejistike in poezije s poudarkom na najnovejši literaturi, ki je nastajala po letu 1990. V knjigi se zvrstijo raznolika metodološka izhodišča od teorije medkulturnosti, teorije kulturnega spomina, etike reprezentacije do nevrokognitivistično naravnanega literarnega darvinizma, feminističnih pristopov in posthumanistične ekokritike.
Knjiga govori o tesni navezanosti smrti in poezije, kot se je odražala od začetkov pesnjenja do današnjih dni. Vloga smrti v zgodovini literarnega ustvarjanja je očitna, čeprav v tej knjigi zgolj sugerirana. Različne obravnave nadgrajujejo pojme tematizacije, imaginacije in konstalacije motivno-tematskega opomenjanja smrti v literaturi, odpirajo pa temeljna poetološke razpotja. Smrt kot osnovna matrika človeškega mišljenja, ki se manifestira v poeziji, prehaja v poetično stalnico. Na ta način poezija, sposobna ontološko-eshatoloških dimenzij, na vprašanja o t. i. večnih resnicah, ki se zastavljajo ob tem, paradoksalno odgovarja z življenjem – prav tako v jeziku poezije. O slednjem govori drugi del knjige. V tej publikaciji je mogoče brati raziskave in refleksije izpod peresa znanstvenikov in pesnikov, ki ponujajo globlji vpogled v ustvarjanje nekaterih domačih in tujih pesnikov (F. Prešeren, G. Leopardi, A. S. Puškin, C. Baudelaire, W. B. Yeats, A. Gradnik, A. Ahmatova, G. Strniša, V. Memon) ter hkrati z vsakim prispevkom monolitno razmišljanje o poeziji tudi presegajo.
Knjižica je izšla ob 70. obletnici izhajanja Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev, najstarejše in najobsežnejše knjižne zbirke v slovenščini, ki je tudi središče znanstvenega proučevanja in izdajanja slovenske literature. Izdajatelji in uredniki so v njej podrobneje prikazali historiat zbirke, njene konceptualne značilnosti in uredniška načela pa tudi programske zasnove in načrte. Na koncu je predstavljena uredniška zasnova nove podzbirke Zbranih del z naslovom Dela starejšega slovenskega slovstva.
None