Welcome to our book review site go-pdf.online!
You may have to Search all our reviewed books and magazines, click the sign up button below to create a free account.
Jaz sem pa takole slišal
160 different narratives found in the area north of Ljubljana. The local speech belongs to the Gorenjska dialect group.
Bela Ljubljana
None
Kuoln, glažuna in še kaj
Zasavje, ujeto v 243 folklornih pripovedih 56. knjige iz zbirke Glasovi – Kuoln, glažuna in še kaj, je predstavljeno z najlepšega s stališča – s stališča ljudi, ujetih v čas rudarjenja, steklarstva, v mestno in v vaško okolje. Tako nas folklorne pripovedi, vezane na zasavska mesta, popeljejo v svet rudarja, njegovih žena, otrok, težkega dela, v glažuto, šierluknje, med glažerje. Vaške so motivno veliko bolj povezane z obdelovanjem zemlje, s prazniki, z naravo. V vseh ostajajo ujeti pomembni spomini, ki so del generacij pred in za nami. Ta del včasih kar preveč pozabljene Slovenije je znan še pod dvema imenoma: kot Črni in Rdeči revirji. Črni so vezani na premog, tež...
Slovstvena folkloristika
Besedna umetnost za svoje izražanje uporablja jezikovna sredstva. Iz njenega debla se razraščata dve veji: slovstvena folklora in literatura. Literatura je umetnost knjižnega jezika, slovstvena folklora je umetnost narečij. Slovstvena folklora je prvotnejša, saj njen nastanek sega v čas izrekanja človeške besede sploh, najstarejše svetovne literature pa so nastale šele pred nekaj več kot štiri tisoč leti, vendar so po zaslugi pisave kmalu pridobile vsestransko prednost pred slovstveno folkloro. Meja med tema dvema razmeroma samostojnima sistemoma ni neprepustna, saj gre enkrat za občutnejše, drugič za komaj zaznavno medsebojno vplivanje tako glede na snov kot način upovedovanja. Pričujoče delo predvsem utrjuje spoznanje o slovstveni folkloristiki kot samostojni filološki vedi.
Poetika slovenske slovstvene folklore
Monografija je na Slovenskem pionirsko delo o treh vrstah poetik ljudske ustvarjalnosti, tj. zvočni, vizualni in kompozicijski. Delo priča o tem, kako se slovenski (ljudski) človek na jezikovno estetski ravni odziva na resničnost, kako jo poimenuje, upoveduje in hkrati soustvarja. Prvo poglavje je namenjeno zvočni poetiki, npr. prevajanju in ljudskem osmišljanju oglašanj ptičev (ptičjic) in zvonov (zvončic); v poglavju o vizualni poetiki avtorica obravnava dojemanje in upovedovanje prostora, bajčnih bitij, barv, števil; v zadnjem poglavju o kompoziciji poudari pomen kategorije časa ter logiko oblikovanja začetkov in koncev pri pripovedovanju, posebej na primeru Kračmanovih pravljic in individualne poetike Gašperja Križnika. Z nadvse raznovrstnim in bogatim gradivom avtorica ilustrira izjemne metaforične kompetence slovenskega človeka in dokazuje, kako so tudi slovstveni folklori lastne estetske zakonitosti ali kot pravi v sklepu: “... v slovstveni folklori – če je umetnost govorjenega jezika! – je vedno navzoča tudi estetska funkcija.”
