You may have to Search all our reviewed books and magazines, click the sign up button below to create a free account.
None
This is a study of the early writings of Virginio Gayda (1885-1944), a talented but amoral Italian journalist whose career spanned two world wars. A keen observer, prolific writer and propagandist during his stint as the newspaper La Stampa’s special correspondent in Habsburg Vienna, Gayda lent his considerable skills to promote an aggressive foreign policy. No one did more than he to poison relations between the Italian and Yugoslav peoples. His is the story of a respected journalist who chose an ultranationalist path to fascism and international fame. Not uninfluenced by rank careerism and material reward he forsook his roots to embrace the antisemitic “race” laws of 1938 and Italy’s disastrous partnership with Nazi Germany.
This volume contains the papers of the international RefoRC conference on 'Reformed Majorities and Minorities in Early Modern Europe' as it was organized by the Johannes a Lasco Bibliothek, Emden in cooperation with the Faculty of 'Artes Liberales' of the University of Warsaw. The conference took place April 10-12, 2013 in Emden and was part of the research project 'Doctrina et Tolerantia' directed by the Johannes a Lasco Bibliothek. The contributions in this volume deal with the question how the relation between doctrine and toleration was dealt with in territories with a Reformed majority. Did the refugee-experience of the Reformed make them tolerant or militant? How did official policy relate to everyday practice? Were there different opinions on this issue within the Reformed tradition? The answers to these questions give more insights into the diversity of international Calvinism and the way theory was put into practice.
Pavlina Bobič examines the Catholic Church’s interpretation of the nature of the First World War, which furnished the great European conflagration with a moral dimension and bestowed upon it ideological legitimation. This volume scrutinizes contexts in which religious concepts were employed by the Slovenian clergy to advance the Habsburg dynastic authority as well as to deepen the patriotic sense of Slovenians. It shows the interaction of experiences at the front and at home, and explains the crucial reasons for the Church’s political (re)orientation during the war. Drawing extensively on contemporary documents, letters and diaries of soldiers, civilians and prominent figures, this account provides fresh insight into the people’s understanding of the conflict, which triggered tensions that were central to the dissolution of the Habsburg empire.
The authors of this research collection are not so much interested in what Europe thinks of itself, but rather what others think of it. They take a number of scenarios from recent history and examine how Europe has appeared to people in other parts of the world: America, China, the Arab world, for example.
Besedna zveza »kolektivna identiteta« označuje obliko družbene identitete, ki obsega kognitivno, moralno in emocionalno povezavo z drugimi. Dejstvo, da je medsebojno povezovanje ljudi na osnovi skupnih značilnosti ena od osnovnih človeških lastnosti, upravičuje porabo tega sicer modernega koncepta za raziskovanje starejših obdobij. Temu se v svojih raziskavah posveča triindvajset uveljavljenih raziskovalk in raziskovalcev iz Slovenije ter zamejstva, ki so za monografijo prispevali svoje razprave. Avtorice in avtorji so v svojih prispevkih obdelali široko plejado tematik, povezanih z nastajanjem, razvijanjem in spreminjanjem kolektivnih identitet na približno tisočletni premici zgodovine dolgega trajanja, segajoči od zgodnjega srednjega veka do druge polovice 20. stoletja. V središču zanimanja raziskav so Slovenci in njihov prostor, monografija pa slovenske teme postavlja tudi v širši okvir. Razprave so po hibridnem kronološko-tematskem ključu razdeljene na šest sklopov, in sicer: Srednji vek, Zgodnji novi vek, Krščanstvo in narodotvornost, Razvoj narodnega gibanja, Ljudska kultura in umetnost ter Polpreteklost in sodobnost.
Tretji zvezek (osebnosti s priimki na črke Ble–But) Novega Slovenskega biografskega leksikona vsebuje 277 gesel o najvidnejših slovenskih in s Slovenijo povezanih osebnosti in družin iz vseh obdobij naše zgodovine. Osebnosti smo izbrali s področij antropologije, arheologije, arhitekture, biologije, čebelarstva, ekonomije, etnologije, farmacije, filma, filozofije, fizike, geodezije, geografije, geologije, glasbe, gledališča, gospodarstva, gozdarstva, izseljenstva, jezikoslovja, krasoslovja, kulinarike, kulinarike, leksikografije, lesarstva, literature, lutkarstva, medicine, paleontologije, politike, popularne glasbe, prava, psihologije, sociologije, šolstva, športa, umetnostne zgodovine, urbanizma, veterine, zgodovine itd. Tiskano izdajo dopolnjuje spletni portal Slovenska biografija (www.slovenska-biografija.si; urednica Petra Vide Ogrin, Biblioteka SAZU).
Prispevki v knjigi sledijo usodam sodobnikov prve svetovne vojne, njihovim različnim percepcijam in recepcijam svetovnega vojaškega spopada ter refleksijam nanj. Kar se da pester nabor sodobnikov iz različnih socialnih in izobrazbenih slojev zagotavlja širok spekter pogleda na vojno, kar je redkost v znanstveni obravnavi prve svetovne vojne. Četudi znanstvena monografija ne želi obravnavati oseb po njihovi izjemnosti za slovensko družbeno stvarnost, saj je ravno vojna čas, ki na skrajno brutalen način izenači življenja ljudi in jim odvzame možnost odločanja o sebi, so se nekateri med obravnavanimi znašli v epicentru političnega dogajanja, ki je izgrajevalo povojno podobo Evrop...
Prehod sodobnih družb v digitalno stvarnost zastavlja veliko vprašanj humanističnim in družboslovnim raziskovalcem, med njimi tudi snovalcem znanstvenih obravnav biografskih vsebin. Raznovrstne spletne biografske platforme brez neodvisnih uredniških odborov ter vpliv družabnih omrežij, ki uporabnike spodbujajo k zaverovanosti v svoje lastne (svetove) biografije, počasi, a vztrajno preoblikuje tudi mesto, pomen in naravo biografskih študij. Novi pomeni biografije v digitalnih družbah postavljajo pred tradicionalne pisce biografskih vsebin okrepljeno zahtevo o nujnosti ohranjanja znanstvenih standardov na področju biografskih študij, ki so pomembni tako z vidika leksikografije kot kulturnozgodovinskega umeščanja osebnosti v prostor in čas. Prvi del monografije zavzemajo poglavja, ki preizprašujejo odnos družb in posameznikov do digitalne stvarnosti, sledijo poglavja, ki tematizirajo odnos drugih humanističnih ved do biografskih vsebin, medtem ko je zadnji del monografije namenjen poglavjem, ki tematizirajo mesto, pomen in naravo biografije v posameznih zgodovinskih obdobjih.
Zbornik se sooča s temeljnimi vprašanji (samo)razumevanja narodov, etničnih in jezikovnih skupnosti v daljši historični perspektivi, in sicer od konca srednjega veka pa do današnjega časa. Problemsko segajo prispevki tudi po reartikulaciji omenjenih tematskih polj, ki bistveno sooblikujejo našo vizijo prihodnosti. Mednarodni simpozij je bil zamišljen kot srečanje in dopolnjevanje spoznanj ter izkušenj številnih avtorjev različnih humanističnih in družboslovnih ved. S svojimi prispevki v zborniku sodelujejo Igor Grdina, France Bernik, Janko Kos, Emidio Campi, Jan Andrea Bernhard, Erich Bryner, Marko Kerševan, Jonatan Vinkler, Kozma Ahačič, Miroslav Hroch, Peter Zajac, Oto Luthar, Wolf Moskovich, Heidemarie Uhl, András Gerő, Roman Holec, Rudolf Chmel, Stane Granda, Michal Stehlík, Marta Verginella, Kornelijus Platelis, Andrej Rozman, Tatjana Čepelevska in Nadežda N. Starikova.