Welcome to our book review site go-pdf.online!
You may have to Search all our reviewed books and magazines, click the sign up button below to create a free account.
Qualitative Research
None
Heritage Practices
None
Supernatural beings from Slovenian myth and folktales
Focusing on Slovenian mythology the book contains a review of Slovenian mythological, historical, and narrative material. Over 150 supernatural beings are presented, both lexically and according to the role that they have in Slovenian folklore. They are classified by type, characteristic, features, and by the message conveyed in their motifs and contents. The material has been analysed in the context of European and some non-European mythological concepts, and the author deals with theory and interpretations as well as the conclusions of domestic and foreign researchers. The book forms new starting points and a classification of supernatural beings within a frame of a number of sources, some of which have been published for the first time in this book.
Materialni svet otroštva
Knjiga obravnava na Slovenskem do zdaj slabše raziskano področje materialne kulture otroštva od začetka 20. stoletja do druge svetovne vojne v Ljubljani in okolici. Najprej opredeli osnovna koncepta raziskave: materialno kulturo in otroštvo v sinhronem in diahronem vidiku ter se poigra z njunimi razmerji. Nato osvetli raziskavo v časovnem, prostorskem in družbeno-gospodarskem kontekstu. Jedro knjige je etnološka raziskava, ki temelji na ustnih, pisnih in slikovnih virih in odstira prehransko kulturo, oblačilni videz, stanovanjsko in igralno kulturo majhnih Ljubljančanov v prvi polovici 20. stoletja. V tem času naj bi otrok stopil iz sence odraslega na družbeni oder in si pridobil dolgo in varno otroštvo, vendar raziskava predstavi neskladje med deklarativno in praktično ravnijo. Otroštvo, kakor si ga je predstavljala Ellen Key, ki je 20. stoletje razglasila za stoletje otroka, so živeli redki meščanski otroci, drugi pa v duhu uvodnih besed terenske pripovedi: »Imel sem lepo otroštvo. Tudi zato, ker sem si ga sam naredil.« Otroštvo naj bi bila vrednota 20. stoletja, vendar njegove vrednosti tedanji Ljubljančani niso uspeli spoznati.
Vizualna antropologija / Visual Anthropology
Področje vizualne antropologije in etnografije je že pred časom prešlo fazo formiranja in mnogi akterji, ki so spremljali in soustvarjali zgodovino, se danes ozirajo na svoje delo, ga ponovno presojajo, sistematizirajo, pa tudi iščejo nova vprašanja ali teme za raziskave, ki bi zaokrožile in dopolnile njihov opus. V ta prostor sodi tudi knjiga, v kateri so objavljeni prispevki šestnajstih domačih in tujih antropologov oz. etnologov. Nekateri iščejo širši, oddaljeni pogled na svoje dolgoletno delo, dejavnosti in sodelovanja, drugi obravnavajo ožje teme ali vprašanja, na primer o izobraževalnih modelih in pristopih, o terenskih izkušnjah in metodah, definiciji etnografskega f...
Govorica predmetov
Monografija je strnitev raziskav treh avtoric, ki obravnavajo materialno kulturo s teoretičnega, epistemološkega, historičnega in institucionalno raziskovalnega vidika. Besedilo v petih razpravah o materialni kulturi pripoveduje o človeku, družbi, času in prostoru, saj predmeti v življenju posameznika nimajo le praktične - funkcionalne vrednosti, marveč povezovalno in ločevalno vlogo, posebno funkcijo imajo v interkulturni in multikulturni komunikaciji. V prvem delu knjige so obravnavni teoretični koncepti in bogata zgodovina etnološkega raziskovanja. Poznavanje preteklih sestavin materialne kulture in njenega raziskovanja pojasnjuje tudi današnje življenje in kulturo, socialne in regionalne razlike, kakršne so značilne tudi za sodobni svet in slovensko družbo. V drugem delu knjige so predstavljene tri etnološke študije – o bivalni, oblačilni in prehranski kulturi. Prva govori o ognjiščih v Vipavski dolini kot središču vsakdanjih in nekaterih dediščinskih praks, druga o oblačilnem videzu ljubljanskih predšolskih otrok in skrbi zanj, tretja pa o bučnem olju, značilni sestavini prehrane in identitete na Štajerskem.
Krivopete
Krivopete so divje žene z nazaj zasukanimi stopali, na Slovenskem znane le v folklori severozahodnega slovenskega etničnega prostora, predvsem Benečije in Zgornja Posočja. Avtorica jih postavi ob bok bajčnim bitjem z enako deformacijo stopal, ki jih najdemo v folklori posamičnih ljudstev na različnih koncih sveta. Poleg etnoloških in folklorističnih obravnav (kulturno-zgodovinske in socialno-demografske značilnosti prostora, kontinuiteta in variabilnost zapisov skozi čas, vsebinsko-motivna analiza besedil ipd.) je izročilo predstavljeno še z vidika vpetosti v fizični prostor (mikrotoponimi) ter z jezikovnega vidika, ki razkrije veliko raznolikost poimenovanj za divje žene z nazaj zasukanimi stopali – evidentiranih je namreč kar 22 lokalnih različic. Teoretski del razprave zaključuje poglavje navzočnosti krivopet v sodobni kulturi – v umetniškem (po)ustvarjanju, kulturnih dogodkih, izobraževanju, turizmu ipd. Gradivski del prinaša 150 enot pripovedi in fragmentov, na katerih slonijo analize; tako je prvič na enem mestu zbrano gradivo o krivopetah, ki je bilo doslej večinoma razpršeno po težje dostopnih ali neznanih virih od konca 19. stoletja do danes.
Pripovedno izročilo
Celosten prikaz razvoja in raziskovanja slovenskega folklornega pripovednega izročila odkriva vpogled v osnovne premise razvojne poti pripovedništva v slovenskem in mednarodnem kulturnem prostoru. Preko analize vsebin in poti širjenja je predstavljeno spreminjanje pripovedne kulture skozi prostor in čas. Literatura in slovstvena folklora sta se vzajemno oplajali in zato je pripovedno izročilo ne glede na razdalje, tako prostorske kot časovne, skupno bogastvo številnih narodov. Predstavljene so razvojne smernice od izročil najstarejših civilizacij do pripovedne kulture današnjih dni, kakor tudi različni žanri folklornega pripovedništva. Predstavljene so tudi metode in teorije raziskovanja, ki so se ali se še vedno uporabljajo in nastajajo v folkloristiki in na področju pripovedne kulture.
Čar izročila
Monografija je posvečena opusu akademika dr. Nika Kureta, ki je bil v slovenski etnologiji in folkloristiki druge polovice 20. stoletja ena osrednjih osebnosti in raziskovalec, brez katerega bi bile etnološke in folkloristične raziskave osiromašene za marsikatero dognanje. V knjigi se prepletajo tri ravni ali trije pogledi: najprej gre za osebno – značajsko in biografsko raven, nato za njene poti v primežu časov, krajev, političnih, nazorskih oz. družbenih in zgodovinskih razmer, in naposled za presojo Kuretove znanstvene in strokovne dediščine v okviru razmer, v katerih je bil dejaven, še posebno pa tistih presežkov, ki njegovo izročilo ohranjajo sveže in aktualno v delu njegovih naslednikov. Ti se seveda danes drugače in – zaradi pahljače novih uvidov in spoznanj – tudi kritično ozirajo na njegova, a se hkrati vedno znova spogledujejo z njimi; zrcalijo hkrati prelome in kontinuitete v znanstvenih tradicijah, dialogi med njimi pa so za humanistično znanje še posebej značilni in tudi dragoceni.
