You may have to Search all our reviewed books and magazines, click the sign up button below to create a free account.
Krivopete so divje žene z nazaj zasukanimi stopali, na Slovenskem znane le v folklori severozahodnega slovenskega etničnega prostora, predvsem Benečije in Zgornja Posočja. Avtorica jih postavi ob bok bajčnim bitjem z enako deformacijo stopal, ki jih najdemo v folklori posamičnih ljudstev na različnih koncih sveta. Poleg etnoloških in folklorističnih obravnav (kulturno-zgodovinske in socialno-demografske značilnosti prostora, kontinuiteta in variabilnost zapisov skozi čas, vsebinsko-motivna analiza besedil ipd.) je izročilo predstavljeno še z vidika vpetosti v fizični prostor (mikrotoponimi) ter z jezikovnega vidika, ki razkrije veliko raznolikost poimenovanj za divje žene z nazaj zasukanimi stopali – evidentiranih je namreč kar 22 lokalnih različic. Teoretski del razprave zaključuje poglavje navzočnosti krivopet v sodobni kulturi – v umetniškem (po)ustvarjanju, kulturnih dogodkih, izobraževanju, turizmu ipd. Gradivski del prinaša 150 enot pripovedi in fragmentov, na katerih slonijo analize; tako je prvič na enem mestu zbrano gradivo o krivopetah, ki je bilo doslej večinoma razpršeno po težje dostopnih ali neznanih virih od konca 19. stoletja do danes.
Milko Matičetov (1919–2014) je folklorno gradivo, predstavljeno v tukajšnji knjigi, zapisal med ljudmi v Beneški Sloveniji, natančneje Terski dolini, že leta 1940 kot študent na Padovanski univerzi, a je doslej, z izjemo nekaj enot, ostalo neobjavljeno. Po osmih desetletjih ga zdaj predstavljamo po konceptu znanstveno-kritične izdaje, torej v fonetičnem zapisu in knjižnem prevodu ter s komentarji, večino katerih je pripravil že avtor zapisov sam, uredniki pa smo jih dopolnili. Dodali smo tudi uvodna spremna besedila, ki terenske zapise postavljajo v kontekst različnih vidikov. Najprej je gradivo umeščeno v prostor Beneške Slovenije in znotraj nje Terske doline skozi prizmo z...
S problematiko konteksta in teksture različnih pojavnih oblik folklore, tudi slovstvene, se v zadnjih desetletjih z najrazličnejših zornih kotov ukvarjajo številni folkloristi. Splošna problematika v folkloristiki ni nova, nova in enkratna pa je vsaka terenska raziskava, ki preuči neko živo in neponovljivo situacijo z enkratnim prepletom notranjih in zunanjih vplivov na pripovedovanje. Študija je zasnovana na konkretnem gradivu: predstavlja predvsem probleme, opažanja in interpretacije, ki izhajajo iz terenskega in kabinetnega dela pri obravnavi procesa pripovedovanja z vidika konteksta in teksture ter prekodiranja žive situacije v različne oblike zapisa. Kot gradivo je obdelan proces pripovedovanja Tine Kravanja iz Bavšice, tj. niz 22 pripovedi, ki so se zvrstile pri enem terenskem obisku. Pripovedi so natančno fonetično transkribirane z zvočnih posnetkov in pospremljene s sprotnimi opombami o izvedbi, nato pa še z opombami o redakciji in vsebini besedil. V nadaljevanju so besedila podana v knjižnemu jeziku približanem zapisu. Postavljena so v širši besedilni in socialni kontekst z deskriptivnimi opisi veznih besedil, ki obdajajo posamično enoto.
Focusing on Slovenian mythology the book contains a review of Slovenian mythological, historical, and narrative material. Over 150 supernatural beings are presented, both lexically and according to the role that they have in Slovenian folklore. They are classified by type, characteristic, features, and by the message conveyed in their motifs and contents. The material has been analysed in the context of European and some non-European mythological concepts, and the author deals with theory and interpretations as well as the conclusions of domestic and foreign researchers. The book forms new starting points and a classification of supernatural beings within a frame of a number of sources, some of which have been published for the first time in this book.
Knjiga je namenjena popotnikom po Kanalski dolini, Ratečah v Gornjesavski dolini in Belopeški ravnini, Reziji, Terski in Karnajski dolini, Kobariškem, Nadiških dolinah, Liškem, Kambreškem in dolini Idrije, po Kanalskem in Goriških brdih, ki jih zanimajo etnološke, zgodovinske in druge značilnosti slovenskega in italijanskega območja med Alpami in Krasom, hkrati pa bi si radi ogledali, kako svojo dediščino razumejo domačini, društva, občine in muzeji. V njem je namreč predstavljenih 33 zbirk predmetov, med katerimi so zbirke razglednic in podobic, obrtniške zbirke (mizarstvo, kovaštvo, brusaštvo), tematske zbirke (oblačila, pustni liki, likalniki, grablje), splošne zbirke...
Monografija je na Slovenskem pionirsko delo o treh vrstah poetik ljudske ustvarjalnosti, tj. zvočni, vizualni in kompozicijski. Delo priča o tem, kako se slovenski (ljudski) človek na jezikovno estetski ravni odziva na resničnost, kako jo poimenuje, upoveduje in hkrati soustvarja. Prvo poglavje je namenjeno zvočni poetiki, npr. prevajanju in ljudskem osmišljanju oglašanj ptičev (ptičjic) in zvonov (zvončic); v poglavju o vizualni poetiki avtorica obravnava dojemanje in upovedovanje prostora, bajčnih bitij, barv, števil; v zadnjem poglavju o kompoziciji poudari pomen kategorije časa ter logiko oblikovanja začetkov in koncev pri pripovedovanju, posebej na primeru Kračmanovih pravljic in individualne poetike Gašperja Križnika. Z nadvse raznovrstnim in bogatim gradivom avtorica ilustrira izjemne metaforične kompetence slovenskega človeka in dokazuje, kako so tudi slovstveni folklori lastne estetske zakonitosti ali kot pravi v sklepu: “... v slovstveni folklori – če je umetnost govorjenega jezika! – je vedno navzoča tudi estetska funkcija.”
Preliminary Material -- INTRODUCTION -- PHONOLOGY -- MORPHONOLOGY -- NOMINAL MORPHOLOGY -- VERBAL MORPHOLOGY -- NOTES ON SYNTAX AND SEMANTICS -- DIALECT TEXTS -- HISTORY OF THE GAILTAL ACCENTUATION -- IRREGULAR VERBAL FLECTION -- VERBAL PREFIXES -- LOCAL TOPONYMY -- LEXICON -- INDEX -- BIBLIOGRAPHY.
Bovški govor spada v obsoško narečje, tj. najsevernejše narečje primorske narečne skupine. Bovški govor v širšem pomenu se govori od vasi Srpenica po dolini reke Soče navzgor do Vršiča ter po dolini reke Koritnice do Predela. V ožjem pomenu k bovškemu govoru prištevamo Bovec in okoliške vasi v Bovški kotlini (Plužna, Čezsoča, Kal-Koritnica). V slovarju so zbrane predvsem tiste narečne besede z Bovškega, ki jih ni mogoče najti v slovarjih knjižnega jezika ali se njihov pomen razlikuje.
Transnational Mobility and Global Health spotlights the powerful and dynamic intersections of human movement, inequality, and health. The book explores the interacting political, economic, social, cultural, and climatic drivers of health and migration, proposing innovative ways to enhance global health and care provision in an era of transnational mobility. As health security continues to rise up the agenda in international politics, the book also analyses the political determinants of health and migration. Within the framework of key drivers of unequal mobilities, this book treats interconnected health and migration themes not covered elsewhere under one cover: health tourism, conflict-indu...