You may have to Search all our reviewed books and magazines, click the sign up button below to create a free account.
This book details original case studies that represent five different social positions or characterisations of opera: namely, opera as social showcase from Bayreuth (1748), social distinction from Ljubljana (1887), social conflict from Brno (1920), social status from Mantua (1999) and social manifest from Belgrade (2005). These positions, which indicate opera’s social diversity in local, regional, provincial, and peripheral terms, as well as its social mutuality in international, transnational, global, or metropolitan terms, generally promote the idea of opera as a social venue, cultural practice, theatrical scene, lyrical site, musical place, artistic experience, or transgenerational phen...
This is a study of the early writings of Virginio Gayda (1885-1944), a talented but amoral Italian journalist whose career spanned two world wars. A keen observer, prolific writer and propagandist during his stint as the newspaper La Stampa’s special correspondent in Habsburg Vienna, Gayda lent his considerable skills to promote an aggressive foreign policy. No one did more than he to poison relations between the Italian and Yugoslav peoples. His is the story of a respected journalist who chose an ultranationalist path to fascism and international fame. Not uninfluenced by rank careerism and material reward he forsook his roots to embrace the antisemitic “race” laws of 1938 and Italy’s disastrous partnership with Nazi Germany.
Monografija o Mariji Tereziji se pridružuje številnim obeležitvam 300. obletnice rojstva cesarice Marije Terezije, ki so potekale v letu 2017. Vladarica je bila v preteklosti pogosto objekt znanstvenega raziskovanja, a večinoma v tujem zgodovinopisju. Slovensko zgodovinopisje se je do sedaj z njenim življenjem in vladanjem ukvarjalo sorazmerno malo. Pričujoča monografija tako prinaša številne nove ugotovitve in nove poglede na Marijo Terezijo in njeno dobo. Pri monografiji je sodelovalo več kot dvajset priznanih raziskovalcev, večinoma iz Slovenije, nekaj pa tudi iz tujine. Izhodišče prispevkov je slovenski prostor in vplivi cesaričnih reform nanj. Te reforme so bile korenite, temeljite in dolgoročne, kar pomeni, da njihove učinke čutimo še danes, čeprav se tega morda ne zavedamo. Druga rdeča nit monografije pa je ohranjanje spomina na Marijo Terezijo na Slovenskem kot tudi v njenih nekdanjih deželah, ki so danes samostojne države (Avstrija, Madžarska, Hrvaška in Češka). Monografija je napisana pretežno v slovenskem jeziku, medtem ko so prispevki tujih avtorjev v tujem jeziku (nemško, angleško, italijansko in hrvaško) z daljšim slovenskim povzetkom.
Nastanek Ilirskih provinc velja za enega pomembnih dogodkov v slovenski zgodovini, ki ni samo dokazal, da je oblast Habsburžanov večna in nedotakljiva, ampak je prinesel tudi globalne spremembe na idejnem, gospodarskem in socialnem področju. Ilirske province so bile pomembno idejno in politično gibalo slovenskega družbenopolitičnega razvoja. Glede na spremenjene politične razmere v Evropi, zlasti pa spričo nastanka samostojne slovenske države, ima prenovljena obravnava Ilirskih provinc številne nove implikacije. Na eni strani širi vedenje o mednarodnih dogodkih na slovenskih tleh, na drugi in strokovno pomembnejši pa predstavlja analizo dosedanjih raziskav in vnos novih spoznanj, temelječih na novem gradivu in novih metodoloških pristopih, v slovenski zgodovinopisni prostor.
Tretji zvezek (osebnosti s priimki na črke Ble–But) Novega Slovenskega biografskega leksikona vsebuje 277 gesel o najvidnejših slovenskih in s Slovenijo povezanih osebnosti in družin iz vseh obdobij naše zgodovine. Osebnosti smo izbrali s področij antropologije, arheologije, arhitekture, biologije, čebelarstva, ekonomije, etnologije, farmacije, filma, filozofije, fizike, geodezije, geografije, geologije, glasbe, gledališča, gospodarstva, gozdarstva, izseljenstva, jezikoslovja, krasoslovja, kulinarike, kulinarike, leksikografije, lesarstva, literature, lutkarstva, medicine, paleontologije, politike, popularne glasbe, prava, psihologije, sociologije, šolstva, športa, umetnostne zgodovine, urbanizma, veterine, zgodovine itd. Tiskano izdajo dopolnjuje spletni portal Slovenska biografija (www.slovenska-biografija.si; urednica Petra Vide Ogrin, Biblioteka SAZU).
Habsburška monarhija je prvo moderno uradno štetje prebivalstva izvedla leta 1857. Od leta 1869 dalje so popise izvajali vsakih deset let s kritičnim datumom 31. december. Štetja so popisovala prisotno prebivalstvo. Od leta 1880 so popisi vsebovali tudi rubriko o občevalnem/pogovornem jeziku. Tako je bilo mogoče poslej ugotavljati narodnostno sestavo prebivalstva v državi, čeprav tako formulirano vprašanje ni dajalo natančnih rezultatov. Slovenci in drugi slovanski narodi v monarhiji so zlasti pred štetjem leta 1910 zahtevali ukinitev rubrike občevalni jezik (lingua d'uso, Umgangssprache) in uvedbo nove rubrike o narodnosti ali o maternem jeziku. Zadnje avstrijsko ljudsko štetje...
Ce volume rassemble les essais de chercheurs slovènes, français et italiens autour des transferts culturels à l’œuvre aux XVIIIe et XIXe siècles entre, d’une part, les régions de l’empire des Habsbourg confinant avec la république de Venise – notamment la Carniole – et, de l’autre, les aires linguistiques italienne et française. Ces travaux sondent l’histoire de ces échanges sur une période qui excède les quatre années d’existence des Provinces illyriennes, entre 1809 et 1813, sur lesquelles tend à se concentrer l’historiographie française, faisant trop rapidement litière de la complexité d’une situation qu’une vision diachronique est plus à même de re...
Besedna zveza »kolektivna identiteta« označuje obliko družbene identitete, ki obsega kognitivno, moralno in emocionalno povezavo z drugimi. Dejstvo, da je medsebojno povezovanje ljudi na osnovi skupnih značilnosti ena od osnovnih človeških lastnosti, upravičuje porabo tega sicer modernega koncepta za raziskovanje starejših obdobij. Temu se v svojih raziskavah posveča triindvajset uveljavljenih raziskovalk in raziskovalcev iz Slovenije ter zamejstva, ki so za monografijo prispevali svoje razprave. Avtorice in avtorji so v svojih prispevkih obdelali široko plejado tematik, povezanih z nastajanjem, razvijanjem in spreminjanjem kolektivnih identitet na približno tisočletni premici zgodovine dolgega trajanja, segajoči od zgodnjega srednjega veka do druge polovice 20. stoletja. V središču zanimanja raziskav so Slovenci in njihov prostor, monografija pa slovenske teme postavlja tudi v širši okvir. Razprave so po hibridnem kronološko-tematskem ključu razdeljene na šest sklopov, in sicer: Srednji vek, Zgodnji novi vek, Krščanstvo in narodotvornost, Razvoj narodnega gibanja, Ljudska kultura in umetnost ter Polpreteklost in sodobnost.
Monografija v časovni razdalji od nekdanjih igrcev do pojava radia obravnava različne skupine potujočih pevcev na Slovenskem, analizira njihovo ustvarjalnost in opazuje spreminjanje njihovih družbenih vlog. Z upoštevanjem primarnih virov, z naslanjanjem na neznana ali prezrta pričevanja in s kritičnim premislekom omogoča nov pogled ne le na pesemsko ustvarjalnost, temveč tudi na družbo, v kateri je ta nastajala. Ob obravnavi nosilcev viteške kulture prinaša nova spoznanja o pomenu slovenskega jezika in pesemske ustvarjalnosti v srednjem veku, s pregledom obveščanja v času tiska pa osvetljuje vlogo slovenskih dežel v širšem evropskem prostoru. Z razkrivanjem pojava in dejavn...
Novembra 2016 je minilo 250 let od rojstva enega najznamenitejših vojskovodij v Habsburški monarhiji – feldmaršala Josefa grofa Radetzkega (1766–1858). Veliki zmagovalec bitk pri Custozi (1848) in Novari (1849) je bil pojem zmagovitega poveljnika in njegov lik je prerasel v legendo. Njegovo ime danes povezujemo v največji meri zgolj z avstrijsko zgodovino in z znamenito Radetzkyjevo koračnico, manj znano pa je, da je bil tesno povezan tudi s slovensko zgodovino. Sorodstvene vezi so ga pripeljale na Kranjsko, kjer je bil lastnik dveh grajskih stavb (dvorca Neuhaus v Tržiču in gradu Podturn/Tivoli v Ljubljani), v Ljubljani je imel celo dva javna spomenika, pa tudi sicer je bil vse do leta 1918 močno zasidran v slovenskem kolektivnem spominu, zlasti med vojaštvom. Monografija »Feldmdaršal Radetzky in Slovenci« tako v 9 prispevkih različnih avtorjev predstavlja raznovrstne vezi med Radetzkim in slovenskim prostorom nekoč in danes, njegovo kariero, družino pa tudi recepcijo Radetzkyjeve koračnice v slovenski zgodovini.