You may have to Search all our reviewed books and magazines, click the sign up button below to create a free account.
Includes entries for maps and atlases.
V knjigi so zbrani prispevki z dveh mednarodnih konferenc, od katerih je eno organiziral ZRC SAZU septembra 1998 v Ljubljani. Zbornik je razdeljen na pet delov. V prvem z naslovom »Jeruzalem znotraj krščanske in občeslovanske tradicije« sodelujejo O. Belova, I. Kazovskaya, J. Krašovec, S. Tolstaya in E. Vereshchagin. V drugem »Jeruzalem in svet južnih Slovanov in Judov« so avtorji M. Frejdenberg, E. Holz, V. Nartnik, M. Nosić, D. Poniž, F. Premk, J. Rotar in Z. Šmitek. Avtorji prispevkov v tretjem delu »Jeruzalem in svet vzhodnih Slovanov« so A. Arkhipov, L. Calvi, G. Giraudo, P. Gonneau, L. Fialkova, Ja. Iluk, V. Khazan, V. Levin, Yu. Leving, V. Moskovich, J. Raba in A. Rogachevsky. V četrtem delu »Jeruzalem in svet zahodnih Slovanov« je en sam prispevek avtorja V. Bria in enako je v petem delu »Jeruzalem in sosedje Slovanov«, kjer je objavljen prispevek B. Levaia. Zbornik je večjezičen; dvanajst člankov je pisanih v angleščini, enajst v ruščini, dva v slovenščini in po eden v francoščini in ukrajinščini.
Delo je prvič izšlo v nemškem izvirniku v gotici leta 1932 v Kočevju. V času naraščajočih mednarodnih napetosti je bilo med Slovenci skoraj neopaženo. Druga svetovna vojna je – poleg eksodusa Kočevarjev in naravnega propadanja ter načrtnega uničevanja njihove materialne kulturne dediščine med vojno in po njej – za več ko pol stoletja v Sloveniji povzročila zavestno ali podzavestno odklanjanje vsega, kar je bilo kočevarsko. Pričujoča izdaja prinaša slovenski prevod in izvirno nemško besedilo, prečrkovano v latinico. Seznanja nas z bogatim ljudskim izročilom Kočevarjev, v pomoč pa bo tudi raziskovalcem, ki iščejo različnost ali podobnost običajev dveh narodnostnih skupin, ki sta v dobrem in slabem živeli skupaj šest stoletij.
Zbornik je nastal v počastitev visokega življenjskega jubileja enega nestorjev slovenske umetnostne zgodovine, dolgoletnega predstojnika umetnostnozgodovinskega inštituta ZRC SAZU in sedanjega predsednika inštitutskega znanstvenega sveta, akademika Emilijana Cevca. Besedila so po vsebini razdeljena na dva dela: v uvodnem 5 prispevkov in izčrpna bibliografija neposredno predstavljajo slavljenca in njegovo delo, v drugem pa objavlja članke 39 domačih in tujih avtorjev, ki povečini zastopajo umetnostnozgodovinsko stroko s konservatorstvom, pa tudi druge humanistične vede, zlasti zgodovino, in celo naravoslovje. Teksti so razporejeni kronološko, kot celota pa predstavljajo svojevrsten mozaik, ki ne simbolizira le mnogostranskega strokovnega interesa samega slavljenca, ampak odpira širši vpogled v njegovo in sorodna področja. Zbornik vsebuje vrsto člankov, ki prinašajo dragocene novosti in pomenijo pomemben znanstveni prispevek svojim strokam. Knjiga je opremljena z bogatim črnobelim slikovnim gradivom in z nekaj stranmi barvnih prilog.
In diesem Band sind Beiträge versammelt, die das gesamte Spektrum von Marija Wakounigs inhaltlich, zeitlich und räumlich vielfältigem wissenschaftlichem Werk abdecken. Er umfasst daher vor allem die folgenden Themenbereiche: Adel (Dynastien, Adelshäuser, Transformation des Adels, Fideikommiss, Elitenwandel, Mäzenatentum, Adel und Kulturerbe, Adel und Nation); Diplomatie (Gesandte, Reisen, Missionen, Herbersteiniana, Friedenskonferenzen und -kongresse); Frauen- und Geschlechtergeschichte; Geschichte der Alpen-Adria-Region; Österreichische Geschichte; Geschichte Kärntens; Slowenische Geschichte.
V publikaciji je predstavljeno čez šeststo najdišč iz železne dobe, pomembnega obdobja naše najstarejše preteklosti. Podatkovna baza ima svojo osnovo v Arheoloških najdiščih Slovenije (1975). Nastala je na osnovi podatkov iz literature, medtem ko so bila terenska preverjanja opravljena le na nekaterih najdiščih oziroma območjih. Delo je skušal nadgraditi projekt Arheološke topografije Slovenije, katerega glavni namen je bilo natančno lociranje starih, že znanih najdišč, pa tudi odkrivanje novih. Žal so bile obdelane le tri regije, med njimi Bela krajina, ki je bila v starejši železni dobi sestavni del dolenjske skupnosti. Vrzel je zapolnil projekt Utrjena prazgodovinska naselja na Dolenjskem, ki ni bil usmerjen le k naseljem, ampak so bila s terenskimi pregledi dokumentirana tudi druga najdišča iz pozne bronaste in starejše železne dobe. Ker tehnologij daljinskega zaznavanja še ni bilo na razpolago, je bilo celotno območje pregledano s terenskimi obhodi.
Tretji zvezek (osebnosti s priimki na črke Ble–But) Novega Slovenskega biografskega leksikona vsebuje 277 gesel o najvidnejših slovenskih in s Slovenijo povezanih osebnosti in družin iz vseh obdobij naše zgodovine. Osebnosti smo izbrali s področij antropologije, arheologije, arhitekture, biologije, čebelarstva, ekonomije, etnologije, farmacije, filma, filozofije, fizike, geodezije, geografije, geologije, glasbe, gledališča, gospodarstva, gozdarstva, izseljenstva, jezikoslovja, krasoslovja, kulinarike, kulinarike, leksikografije, lesarstva, literature, lutkarstva, medicine, paleontologije, politike, popularne glasbe, prava, psihologije, sociologije, šolstva, športa, umetnostne zgodovine, urbanizma, veterine, zgodovine itd. Tiskano izdajo dopolnjuje spletni portal Slovenska biografija (www.slovenska-biografija.si; urednica Petra Vide Ogrin, Biblioteka SAZU).
V knjigi so zbrane razprave, ki z večdisciplinarne perspektive govorijo o intelektualnem delovanju Rajka Ložarja v Sloveniji in izseljenstvu. Kot etnolog, arheolog, umetnostni zgodovinar, literarni, likovni in glasbeni kritik, muzejski delavec in publicist je bil v Sloveniji znanstveno in strokovno aktiven do konca druge svetovne vojne. Na avstrijskem Koroškem je deloval kot profesor, zbiralec in raziskovalec do konca leta 1951, ko se je izselil v ZDA, kjer je bil od 1956 do upokojitve 1969 ravnatelj mestnega muzeja v Manitowocu. Tam je leta 1985 sklenil svojo zapleteno življenjsko in strokovno pot.
Sledi in podobe izročila - Izbrani etnološki spisi 1 prinašajo besedila Helene Ložar-Podlogar o šegah in verovanju, objavljena v različnih revijah in monografijah. Raziskovalka je obravnavala mejnike v življenju posameznika in skupnosti, kot so rojstvo, poroka in smrt. Raziskovala je ženitovanjske šege v Ziljski dolini, Prekmurju, Porabju, na Dolenjskem in Kočevskem, pri čemer je izpostavila magične in simbolične prakse. Preučevala je tudi šege letnega cikla, šege ob božiču, veliki noči in kresu. Pustne šege je raziskovala na Banjški planoti, v Bohinju, Vrbici, Zagorici in Ponikvah, in ugotavljala, kako se tradicionalne prakse prilagajajo sodobnemu času. Raziskovala je ljudsko pobožnost in verovanja, romarska središča ter verovanja in šege pastirjev. V svojih raziskavah ugotavlja, kako se predkrščanski elementi prepletajo s krščanskimi in kako te prakse prispevajo k povezovanju skupnosti. Njeno raziskovalno delo temelji na natančnem terenskem delu, analizi zgodovinskih virov in primerjalnih študijah, kar omogoča poglobljeno razumevanje kulturnih fenomenov in njihovo prilagajanje sodobnemu času.