Welcome to our book review site go-pdf.online!
You may have to Search all our reviewed books and magazines, click the sign up button below to create a free account.
Besedotvorni atlas slovenskih narečij
V Besedotvornem atlasu slovenskih narečij (BASN) je obravnavano besedje iz pomenskega polja kulturne rastline, zbrano v 93 krajevnih govorih iz vseh sedmih narečnih skupin slovenskega jezika. Besedje je diferencirano tako na besedotvorni kot na leksično-besedotvorni ravnini in razvrščeno v pet pomenskih sklopov: Divja sadna drevesa, Nadzemni deli kulturnih rastlin, Slama, Sadni mošt in Sadno žganje. Zgradba atlasa je deloma tradicionalna (jezikovne karte s komentarji in gradivom), deloma inovativna, saj je v njem predstavljen model za geolingvistično analizo besedotvorno diferenciranega narečnega gradiva, na podlagi katerega je mogoče ugotavljati, ali imajo strukturni tipi leksemov...
Zbrani jezikoslovni spisi 1 & 2
Ob 10. obletnici smrti etimologa in jezikovnega zgodovinarja akademika Franceta Bezlaja (1910–1993) se Etimološko-onomastična sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša s faksimiliranim ponatisom vseh njegovih člankov v Zbranih jezikoslovnih spisih I–II poklanja njegovemu spominu in se v imenu vseh, ki cenijo njegov bogat prispevek k boljšemu spoznavanju slovenskega jezika, zahvaljuje za delo, ki ga je kot vodja Etimološko-onomastične sekcije, kot utemeljitelj in avtor nacionalnega projekta Etimološki slovar slovenskega jezika in kot profesor slovanskega primerjalnega jezikoslovja na ljubljanski Filozofski fakulteti zapustil, da bi se iz njega učili, ga odgovorno nadgrajevali in ohranili za prihodnje rodove.
The A to Z of Slovenia
For more than 1,300 years Slovenes had lived in Eastern Europe without having a separate Slovene state, but in December of 1990, they voted for independence, or, put more appropriately, for "disassociation" from Yugoslavia. Unfortunately, Slovenia had to fight for its independence, which it did not fully achieve until 1995 after its bloody disintegration with Yugoslavia was over. Since independence, however, Slovenia has prospered; its economy is far ahead of other former communist states and in 2004 Slovenia acceded to both NATO and the European Union, the only republic of former Yugoslavia to do so. The A to Z of Slovenia covers the history of Slovenia and its struggle to gain independence from communism. This is done through a detailed chronology, an introduction, appendixes, a bibliography, and hundreds of cross-referenced dictionary entries on some of the more significant persons, places, and events; institutions and organizations; and political, economic, social, cultural, and religious facets.
Word-Formation
This handbook comprises an in-depth presentation of the state of the art in word-formation. The five volumes contain 207 articles written by leading international scholars. The 16 sections of the handbook provide the reader in general articles and individual studies with a wide variety of perspectives. The final section contains 74 portraits of word-formation in the individual languages of Europe and offers an innovative perspective.
Slovenski lingvistični atlas 2
Drugi del Slovenskega lingvističnega atlasa z besedjem iz tematskega sklopa »kmetija« (SLA 2.1 Atlas in SLA 2.2 Komentarji) prinaša izjemno leksično bogastvo slovenskih narečij (okrog 2000 besed) in odpira možnosti za nove jezikoslovne, etnološke, zgodovinske, kulturološke in interdisciplinarne študije. Vanj je zajetih 88 vprašanj za prostore in opremo v slovenski kmečki hiši, gospodarska poslopja in izbrana kmečka opravila, gradivo zanj je bilo zbrano v 417 krajih v Sloveniji in vseh štirih zamejstvih. Komentarji imajo enotno zgradbo z gradivsko in jezikoslovno predstavitvijo gradiva, morfološko analizo narečnih leksemov, posebnostmi kartiranja in opozorilom na sorodne karte v izbranih lingvističnih atlasih. Novost SLA 2 je etnološka osvetlitev obravnavanih pojmov in njihova predstavitev z izvirnimi ilustracijami. Atlas z jezikovnimi (leksično-besedotvornimi in obstojsko-pomenskimi) kartami ter spremljajočimi indeksi narečnega gradiva predstavlja rezultate jezikoslovne analize in geolingvistično predstavitev tega dela žive kulturne dediščine.
Slovenski lingvistični atlas. 1, Človek (telo, bolezni, družina) : 2. Komentarji
Uvodna poglavja monografije bralca seznanjajo z zgodovino tega nacionalnega projekta ter z metodologijo komentiranja, interpretiranja in kartiranja zbranih jezikovnih podatkov. Sledijo seznami krajev in zapisovalcev z letnicami zapisov ter seznam v SLA 1 zajetih vprašanj iz pomenskega polja »človek« – telo, bolezni, družina. Uvodno poglavje dopolnjujejo seznam uporabljene jezikoslovne literature, ki omogoča kakovostnejšo orientacijo po predstavljenem narečnem gradivu, narečna karta slovenskega jezika s točkami SLA ter karti o starosti zapisov in strukturi zapisovalcev. Sledi osrednji del monografije, tj. komentarji in pripadajoče jezikovne karte formata A3 z indeksi zbranega narečnega besedja.
Prispevki k slovenski in slovanski etimologiji
Monografija združuje 12 prispevkov, v katerih je slovensko in drugo slovansko besedje predstavljeno v novi ali izboljšani interpretaciji na pomenski in/ali formalni ravni, zato dopolnjujejo vedenje o zgodovini, predzgodovini in etimološkem nastanku slovenskega in slovanskega leksikona. V delu je analizirano naslednje besedje: sln. dial. seber ‘revež, nebogljenec’ (Zatolmin); sln. oča in oče; sln. dial., hrv. dial. boškarin ‘istrsko avtohtono govedo’; sln., hrv. hidronim Dragonja; sln. mirodilnica ‘drogerija’; sln. dial. mel/mjel/njel/gnjel … ‘vrsta hrasta’, hrv. dial. mjev/mnel … ‘isto’; sln. dial. durla ‘polšja samica’; sln., hrv. kuzla ‘psica’; sln. dial. koka ‘kača’; hrv. dial. švenac ‘uš’, blg. dial. švenec ‘isto’; psl. *pyriti ‘delati ogenj’, *puriti ‘isto’. Zadnji prispevek je posvečen vprašanju jezikovnega razvoja, ki ga zaznamujeta tako jezikovna sistemskost in zato jezikoslovna predvidljivost kot tudi jezikovna nesistemskost in zato jezikoslovna nepredvidljivost.
Novi Slovenski biografski leksikon
V drugem zvezku (osebnosti s priimki na črke B–Bla) Novega Slovenskega biografskega leksikona v 257 geslih nadaljujemo s predstavitvijo najvidnejših slovenskih in s Slovenijo povezanih osebnosti iz vseh obdobij naše zgodovine. Glavna odlika leksikona je izčrpen in sorazmerno obsežen opis življenja in dela osebe. Poleg podrobnih stvarnih podatkov o rojstvu, šolanju in zaposlitvah, značilnih za leksikone, je pogosto predstavljeno tudi kulturnozgodovinsko ozadje posameznikovega dela in delovanja. Ker so avtorji gesel praviloma tudi strokovnjaki s področij, na katerih so delovale ali še delujejo predstavljene osebnosti, je vsebinska predstavitev še posebej temeljita in posodobljena z novimi spoznanji. Tiskano izdajo dopolnjuje spletni portal Slovenska biografija (www.slovenska-biografija.si ; urednica Petra Vide Ogrin, Biblioteka SAZU), v katerem je trenutno okoli 6000 gesel.
Pogled od zunaj na slovenski jezik, prostor in kulturo
Knjiga predstavlja izbor prispevkov, ki opisujejo raziskovalne poti tujih osebnosti (prek biografskih očrtov), ki so del svojega strokovnega dela posvetili slovenskemu prostoru. Zanimive usode ljudi (od jezikoslovcev, različnih raziskovalcev do umetnikov) pritegnejo ne samo z iskrenim zanimanjem za geografske in kulturne posebnosti ter značilnosti Slovenije, temveč še zlasti z raziskovalnimi dosežki, ki so se deloma uresničevali prav v stiku s slovenskimi deželami. Zbornik prispevkov tako kaže na unikatnost slovenskega položaja v svetovni znanstveni misli ter potrjuje vrednost nezamenljivosti slovenskega zgodovinskega prostora. Vse predstavljene tujce je namreč pritegnila prav izjemnost slovenske kulture, jezika in njene duhovnosti.
