You may have to Search all our reviewed books and magazines, click the sign up button below to create a free account.
Socialist countries like Yugoslavia garnered legitimacy through appealing to social equality. Yet social stratification was characteristic of Yugoslav society and increased over the course of the state's existence. By the 1980s the country was divided on socio-economic as well as national lines. Through case studies from a range of social millieux, contributors to this volume seek to 'bring class back in' to Yugoslav historiography, exploring how theorisations of social class informed the politics and policies of social mobility and conversely, how societal or grassroots understandings of class have influenced politics and policy. Rather than focusing on regional differentiation between Yugo...
This two-volume collection transforms our understanding of the discipline of ethnomusicology by exploring how ethnomusicologists can contribute to positive social and environmental change within institutional frameworks. The second volume focuses on the intersection of ecological and social issues and features a variety of Indigenous perspectives
V knjigi so zbrane raznolike zgodbe iz jugoslovanske industrijske, vsakodnevne, mitske, popkulturne preteklosti in dediščine. A vendarle, te zgodbe, ki rastejo iz socialistične preteklosti, so zgodbe reči, ki imajo pomembno mesto tukaj in sedaj. Avtorji s pomočjo junakov in junakinj svojih esejev premišljujejo o dramatičnih in pomembnih spremembah, o preoblikovanjih vsakdanjih, kulturnih, političnih, ekonomskih in afektivnih svetovih na območju nekdanje Jugoslavije. Prvi natis je dobil nagrado za najbolje oblikovano knjigo na 32. Slovenskem knjižnem sejmu (2016) v kategoriji znanstvene in stvarne literature (Tanja Radež).
Publikacija je nastala kot rezultat mednarodnega raziskovalnega projekta GARCIA – Enakost spolov v akademski in raziskovalni sferi: boj proti karierni nestabilnosti in asimetriji (http://garciaproject.eu/). Cilj projekta je raziskovanje, oblikovanje in izvajanje posebnih ukrepov za ustvarjanje enakih možnosti med spoli v akademskem okolju (visokem šolstvu in raziskovanju). Na podlagi analize na makro-, mezo- in mikroravni publikacija obravnava spolno zaznamovane asimetrije na visokošolskih in raziskovalnih institucijah, s poudarkom na raziskovalkah/raziskovalcih na začetku znanstvenih karier, ki so zaposlene/zaposleni za določen čas. Z osredotočanjem na osebne izkušnje znanstvenic/znantvenikov, ki vstopajo v akademsko okolje, se prispevki poglabljajo v dinamike spolno zaznamovanih vsakdanjih praks v akademskem okolju in razkrivajo slepe pege v obstoječih poskusih uveljavljanja načela enakih možnosti v visokošolskih in raziskovalnih institucijah.
Knjiga prispeva nove uvide k raziskavam na področju antropologije (po)socializma, kulture potrošnje, spola in spomina. Temelji na pričevanju sogovornic in sogovornikov, ki ponudijo vpogled v “strukturo občutenja" socialističnega obdobja skozi prakso potrošnje, iz katere se zrcalijo kompleksne ekonomske in politične dinamike ter raznoliki disciplinski režimi na eni strani in razumevanje moči, upora in emancipacije na drugi. Avtorica vzpostavi kritično distanco do pristopa, ki obravnava socializem kot totalitarizem in pokaže, da socialistične politike niso bile preprosto diktirane od zgoraj, ampak izpogajane med državo in državljani/državljankami, pri čemer pa se ženska potrošnica v socializmu ni zgolj odzivala na družbene prepreke in ovire zgodovine, ampak je aktivno soustvarjala družbeni čas. S preučevanjem tega, kako so potrošniki in potrošnice interpretirali in ustvarjali medsebojne povezave med materialnimi predmeti, moralnim ugledom in (samo)spoštovanjem, knjiga pokaže tudi določene specifične prvine slovenskega in jugoslovanskega razvoja evropskih držav po 2. svetovni vojni.
Ali gre pri petju partizanskih pesmi danes za čisti nostalgični eskapizem? Ali je zborovsko petje res preživeta glasbena dejavnost? Ali je skupinsko petje kot primer družbenosti glasbe v pravem pomenu besede še vedno zmožno družbene kritike? Zakaj se določene glasbene prakse štejejo kot bolj učinkoviti dejavniki mobilizacije estetske izkušnje v političnem boju? Kakšno (zvočno) moč ima glasba v globalnem neoliberalnem kapitalizmu? Knjiga Glasba, politika, afekt: novo življenje partizanskih pesmi v Sloveniji ponuja premislek o osrednjih vprašanjih, ki se nanašajo na politični potencial glasbe in zvoka v postjugoslovanski Sloveniji, zaznamovani z okoliščinami globalnega kap...
Made in Yugoslavia: Studies in Popular Music serves as a comprehensive and thorough introduction to the history, sociology, and musicology of popular music in Yugoslavia and the post-Yugoslav region across the twentieth and twenty-first centuries. The book consists of chapters by leading scholars and covers the major figures, styles, and social contexts of music in the region that for most of the past century was known as Yugoslavia. Exploring the role played by music in Yugoslav art, culture, social movements, and discourses of statehood, this book offers a gateway into scholarly explanation of a key region in Eastern Europe. An introduction provides an overview and background on popular music in Yugoslavia, followed by chapters in four thematic sections: Zabavna-Pop; Rock, Punk, and New Wave; Narodna (Folk) and Neofolk Music; and the Politics of Popular Music Under Socialism.
Women's emancipation through productive labour was a key tenet of socialist politics in post-World War II Yugoslavia. Mass industrialisation under Tito led many young women to join traditionally 'feminised' sectors, and as a consequence the textile sector grew rapidly, fast becoming a gendered symbol of industrialisation, consumption and socialist modernity. By the 1980s Yugoslavia was one of the world's leading producers of textiles and garments. The break-up of Yugoslavia in 1991, however, resulted in factory closures, bankruptcy and layoffs, forcing thousands of garment industry workers into precarious and often exploitative private-sector jobs. Drawing on more than 60 oral history interv...
Der Massenwohnungsbau war eine Antwort auf den durch Industrialisierung und Urbanisierung verursachten Mangel an Wohnraum in Jugoslawien und prägt bis heute das postjugoslawische urbane Gewebe. Die Sinngebung des Massenwohnungsbaus erfolgt weit über dessen Materialität hinaus. Ausgehend vom Konzept der medialen Arena führt das Buch durch die Diskussionsebenen Baustelle, Wohnung, Siedlung und Bild. Die Studie erzählt eine Kulturgeschichte des jugoslawischen Massenwohnungsbaus entlang von Diskussionen in der Fachöffentlichkeit und in der Populärkultur – von den ersten architektonischen Entwürfen in den 1950ern über die Ausweitung der Massenwohnkultur in den 1960ern und der zunehmenden Kritik in den 1970ern und 1980ern bis hin zur Zerstörung in den Jugoslawienkriegen in den 1990ern und den fiktionalen Umdeutungen in den 2000ern. Zugleich bespricht der Band intrajugoslawische Gemeinsamkeiten und Asymmetrien.