Welcome to our book review site go-pdf.online!
You may have to Search all our reviewed books and magazines, click the sign up button below to create a free account.
Planinski terminološki slovar
Planinski terminološki slovar je petjezični razlagalni in slovar. Vsebuje 3615 poimenovanj, ki jih uporabljajo planinci, alpinisti, plezalci, odpravarji, gorski reševalci in gorski vodniki. V manjšem obsegu je prikazano tudi strokovno pogovorno in nižje strokovno pogovorno izrazje, gorsko rastlinje in živalstvo pa nista upoštevana. Iztočnice so pomensko in jezikovno opisane, ovrednotene glede na jezikovnokulturno vrednost in pogostost rabe. Angleški, nemški, francoski in italijanski ustrezniki slovenskih poimenovanj omogočajo mednarodno komunikacijo.
K metodologiji preučevanja baltoslovansko-indoiranskih jezikovnih odnosov I
Ta knjižna razprava obravnava jezikovne odnose med baltoslovanskimi in indoiranskimi jeziki, in sicer v glavnem pred začetkom našega štetja, ko sta bili skupini jezikov še v zemljepisnem stiku. Avtorica izraža pomisleke do domala vseh predloženih rešitev. Zlasti opozarja na vprašljivost uporabljenih metodoloških prijemov ter na pičlost jezikovnih, filoloških, zgodovinskih in materialnih podatkov iz tistega časa.
Vzhodnoindoevropski jeziki in Brižinski spomeniki
Knjiga prinaša izbor člankov, ki jih je avtorica objavila med letoma 1973 in 1996 v raznih periodičnih publikacijah. Del besedil obravnava slavistično, zlasti slovenistično problematiko in znotraj te predvsem jezik Brižinskih spomenikov, del pa indoiranistično, tudi v povezavi s slavistično, vse pa v luči diahronega jezikoslovja. Razvrstiti jih je mogoče v naslednje skupine: (1) etimološko, v kateri so z etimološkega stališča prvič, na novo ali dodatno osvetljene posamezne besede, (2) slovnično, v kateri so obravnavani posamezni glasovni in oblikoslovni pojavi, (3) besedila s problematiko predzgodovinskih slovansko-iranskih jezikovnih stikov in (4) besedila, ki obravnavajo problematiko slovenskosti Brižinskih spomenikov. Besedila so razvrščena po takem kronološkem redu, kot so izhajali izvirni članki. Knjigi sledita dva dodatka, in sicer seznam uporabljene literature z naslovom Združeni viri in Kazalo izbranih besed oblik in morfemov.
Krajevno imenoslovje na slovenskem zahodu
Delo je izbor pomembnejših imenoslovnih prispevkov Merkujevega jezikoslovnega opusa, ki s članki in dvanajstimi monografijami vred šteje prek sto trideset bibliografskih enot. Ponovno pregledano, popravljeno in dopolnjeno imenoslovno gradivo je avtor oblikoval v slovarsko razvrščena gesla po samostalniškem delu imen. V njih niza narečne, sodobne knjižne, polknjižne, zgodovinske in terenske podatke o konkretnih imenih z enakim jedrnim delom.
Nemške izposojenke pri Trubarju na primeru besedila Ena dolga predguvor
Monografija obravnava nemške izposojenke v besedilu Primoža Trubarja Ena dolga predguvor, ki je predgovor k njegovemu prevodu prvega dela Novega testamenta iz leta 1557. Glavni cilj analize nemških izposojenk je bil čim bolj natančno določiti čas izposoje. Pri tem se je avtorica opirala predvsem na Deutsche Lehnwörter im Slovenischen H. Striedter-Tempsove in na Etimološki slovar slovenskega jezika avtorjev Franceta Bezlaja, Marka Snoja in Metke Furlan. Čas izposoje se določa glede na pravila substitucijske fonetike. Nemški kratki a npr. se je v slovenščini zamenjeval z o do okoli leta 900 (oltar, škoda), nato pa z a (almožna, galge), po okoli leta 1200 pa spet z o (nor, norost).
Narečni diskurz
Delo prinaša besediloslovno analizo govorjenega diskurza. V ospredju zanimanja so načini, po katerih se v spontani neformalni konverzaciji vzpostavlja besedilna koherenca, ter analizirane okoliščine, ki vplivajo na to, ali je konverzacija koherentna ali ne. Prikazana so tudi kohezivna sredstva in načini, kako se v konverzaciji vzpostavljajo kohezivne vezi ter gradi (ko)referenčna mreža. Uporabljeni so štirje sodobni pristopi k analizi diskurza: pragmatična perspektiva, konverzacijska analiza, besediloslovje in funkcijsko jezikoslovje.
Zbrani jezikoslovni spisi 1 & 2
Ob 10. obletnici smrti etimologa in jezikovnega zgodovinarja akademika Franceta Bezlaja (1910–1993) se Etimološko-onomastična sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša s faksimiliranim ponatisom vseh njegovih člankov v Zbranih jezikoslovnih spisih I–II poklanja njegovemu spominu in se v imenu vseh, ki cenijo njegov bogat prispevek k boljšemu spoznavanju slovenskega jezika, zahvaljuje za delo, ki ga je kot vodja Etimološko-onomastične sekcije, kot utemeljitelj in avtor nacionalnega projekta Etimološki slovar slovenskega jezika in kot profesor slovanskega primerjalnega jezikoslovja na ljubljanski Filozofski fakulteti zapustil, da bi se iz njega učili, ga odgovorno nadgrajevali in ohranili za prihodnje rodove.
Tipologija slovarske večpomenskosti slovenskih samostalnikov
Delo je zasnovano kot leksikološka razprava s težiščem v predstavitvi tipov predvidljivosti znotrajleksemskih medpomenskih povezav pri slovenskih samostalnikih. Prvi del je teoretično usmerjen in podaja pregled različnih gledanj na slovarsko večpomenskost. V drugem delu so predstavljeni rezultati raziskave, opravljene na gradivu slovenskih samostalnikov, ki potrjuje večplastno tipologijo slovarske večpomenskosti, obstoječo na osnovi hkratne uresničenosti različnih tipoloških meril.
