You may have to Search all our reviewed books and magazines, click the sign up button below to create a free account.
In order to guarantee open access and full searchability, research in historical lexicography and lexicology must follow the same directions as the evolution of the Internet, which has moved from hypertext-based resources to more significative services and products stored and disseminated through databases and, more recently, through knowledge bases. Against this background, this book addresses specific questions like What is involved in the digitisation of linguistic data? What annotation systems can give rise to datasets compatible with knowledge bases? What standards are needed to reach full searchability? What sources and methods can be used to gather the lemmas of a historical dictionary? What determines the obsolescence of lexicographical resources?
Investigating the history of a language depends on fragmentary sources, but electronic corpora offer the possibility of alleviating the problem of 'bad data'. But they cannot overcome it totally, and questions arise of the optimal architecture for a corpus and its representativeness of actual language use, and how a historical corpus can best be annotated to maximize its usefulness. Immense strides have been made in recent years in addressing these questions, with exciting new methods and technological advances. The papers in this volume, which were presented at a conference on New Methods in Historical Corpora (Manchester 2011), exemplify the wide range of these recent developments.
This volume offers a cross-disciplinary insight into language contact research, bringing together fresh empirical and theoretical studies from various fields concerning different dimensions of language contact and variation, second language acquisition and translation. In the present-day world of globalization, population mobility and information technology, the themes of multilingualism and contact-induced language change are as topical as ever, and research on language contacts and cross-linguistic influence has expanded rapidly during the last few decades. Along with the increasing specialization of related disciplines, their research perspectives, methods and terminology have become disp...
Znanstvena monografija Oživljeni Vodnik: Razprave o Valentinu Vodniku želi počastiti dvestoletnico smrti pomembnega slovenskega razsvetljenca in polihistorja Valentina Vodnika (1758–1819), duhovnika in frančiškana, pesnika in prevajalca, jezikoslovca in profesorja, urednika in vodníka z vrsto prvenstev na različnih strokovnih področjih. Vsebuje trinajst prispevkov poznavalcev Vodnikovega opusa in posameznih strokovnih in znanstvenih disciplin: jezikoslovja, klasične filologije, prevajalstva, zgodovine, literarne in kulturne zgodovine, novinarstva, šolstva, teologije, arheologije, geografije, rodoslovja in grafologije. Raziskovalci so Vodnikovo delo, dejavnosti, dosežke in zasluge ter njihovo recepcijo oživili, pregledali, obogatili z novimi spoznanji, ovrednotili z novejših teoretičnih in metodoloških vidikov ali se posvetili manj raziskanim delom ali področjem.
Prvi letni prirastek razlagalnega zgodovinskega Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja (eSSKJ16, 2023) prinaša 200 besed na E in F, ki so izpričane v slovenskem knjižnem jeziku v obdobju njegovega nastanka, tj. v času reformacije. Slovarski opisi vključujejo slovensko gradivo iz vseh tiskanih del protestantskih piscev od leta 1550 do leta 1603, ne pa tudi iz sočasnih (rokopisnih) del drugih avtorjev. Slovarski sestavki si le deloma sledijo po abecednem vrstnem redu, saj so bile znotraj navedenih črk prednostno obravnavane smiselno (pomensko ali oblikovno) povezane iztočnice. Izčrpna slovarska predstavitev besed na različnih jezikovnih ravninah vključuje tako podatke o besednovrstnosti, frekvenci, pregibanju in rekonstrukcijo naglasa kot hierarhično strukturirane pomenske opise, ki so dopolnjeni s sodobnimi ustreznicami (znotrajjezikovni prevod); izpostavljeni so frazemi in večbesedni termini. Slovarski podatki so ilustrirani s ponazarjalnimi zgledi. Struktura slovarskih sestavkov in drugi podatki (razvezava virov, seznam uporabljene literature) so predstavljeni v uvodnem besedilu.
Monografija predstavlja razvoj slovenskih osebnih zaimkov od prvih pisnih virov do srede devetnajstega stoletja, ko se je pri osebnih zaimkih v glavnem oblikovalo stanje, kot je izpričano tudi v sodobnem knjižnem jeziku. Osrednji poudarek je na obdobju protestantizma, , naslednja tri stoletja pa so predstavljena predvsem v luči ohranjanja oziroma spreminjanja tradicije, kot se kaže v različnih slovenskih slovnicah in v izdajah katoliškega lekcionarja. Zaimki so predstavljeni na treh ravneh: pisni, oblikovni in oblikoskladenjski (razmerja med dolgimi in kratkimi oblikami zaimkov, odvečna raba nepoudarjenega zaimenskega osebka), opisana pa je tudi njihova raba za izražanje vljudnosti in neosebna raba zaimka ono pod vplivom nemščine. Posebej so izpostavljene razvojne tendence osebnih zaimkov, ki jih lahko spremljamo skozi celotno obravnavano obdobje.
This book discusses transformations in the construction of culinary taste, lifestyle and class through cookbook language style in post-socialist Slovenia. Using a critical discourse studies approach it demonstrates how the representation of culinary advice in standard and celebrity cookbooks has changed in recent decades as a result of general social transformations such as postmodernity and globalization. It argues that compared to the standard cookbooks, where nutritionist ideology is at the forefront, the celebrity cookbooks reflect the conversational, hybrid nature of the genre, through which they promote global foodie discourse, while at the same time localizing the global trends to the Slovene context. The book lays at the intersection of discourse analysis, sociology, food, cultural, communication and media studies and (post-) socialism and should be of interest to those interested in celebrities, food media, socialism and post-socialism, cookbooks, globalization and discourse change.
Publikacija je zbornik povzetkov prispevkov 12. letnega srečanja Združenja za slovansko jezikoslovje (Slavic Linguistics Society) (Ljubljana, 21.–24. september 2017, v organizaciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter Oddelka za slavistiko, Oddelka za slovenistiko in Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani). Zbornik vsebuje okrog 100 prispevkov, katerih avtorji so jezikoslovci iz Severne Amerike, Evrope, Rusije, Južne Koreje in Japonske, ki se ukvarjajo z znanstvenim preučevanjem slovanskih jezikov. V prispevkih so v duhu omogočanja enakih možnosti vsem in ohranjanja metodološkega pluralizma v znanosti zastopane različne jezikoslovne poddiscipline, teoretični modeli in metodološki pristopi, saj je glavni namen delovanja združevanja prav vzpostavljanje tvornega dialoga med njimi.
Besedna zveza »kolektivna identiteta« označuje obliko družbene identitete, ki obsega kognitivno, moralno in emocionalno povezavo z drugimi. Dejstvo, da je medsebojno povezovanje ljudi na osnovi skupnih značilnosti ena od osnovnih človeških lastnosti, upravičuje porabo tega sicer modernega koncepta za raziskovanje starejših obdobij. Temu se v svojih raziskavah posveča triindvajset uveljavljenih raziskovalk in raziskovalcev iz Slovenije ter zamejstva, ki so za monografijo prispevali svoje razprave. Avtorice in avtorji so v svojih prispevkih obdelali široko plejado tematik, povezanih z nastajanjem, razvijanjem in spreminjanjem kolektivnih identitet na približno tisočletni premici zgodovine dolgega trajanja, segajoči od zgodnjega srednjega veka do druge polovice 20. stoletja. V središču zanimanja raziskav so Slovenci in njihov prostor, monografija pa slovenske teme postavlja tudi v širši okvir. Razprave so po hibridnem kronološko-tematskem ključu razdeljene na šest sklopov, in sicer: Srednji vek, Zgodnji novi vek, Krščanstvo in narodotvornost, Razvoj narodnega gibanja, Ljudska kultura in umetnost ter Polpreteklost in sodobnost.
V knjigi avtor z etnološkega in umetnostnozgodovinskega vidika obravnava stavbno in kulturno dediščino Črnotič, ki slovijo po svoji urbanistični zasnovi, kamniti arhitekturi ter kar dveh cerkvah iz 17. stoletja, s poudarkom na njenih ustvarjalcih od 17. stoletja do prve polovice 20. stoletja. Poleg podrobnih opisov obeh cerkva in njune kamnite opreme predstavlja etape njune stavbne zgodovine ter ju na podlagi temeljitega poznavanja zgodovine kamnoseštva in primerjav s sočasno cerkveno arhitekturo v širši okolici umešča v opuse pomembnih kamnoseških in zidarskih mojstrov Anžeta Felicijana in njegovega sina Anžeta mlajšega iz Rodika, Vincenca in Anžeta Rojine iz Brezovice v Br...