You may have to Search all our reviewed books and magazines, click the sign up button below to create a free account.
Znanstvena monografija predstavlja najnovejše izsledke jezikoslovne raziskave razvoja najstarejšega slovenskega strokovnega izrazja, ki je bilo preneseno v pisni jezik. Slovenska krščanska terminologija, predvsem osnovno izrazje, povezano z liturgijo in verskim poukom, namreč obstaja in se razvija že polnih tisoč let. Prikaz razvoja krščanske terminologije je oprt na trdne gradivske temelje, ki jih zagotavljajo izpisi iz več kot 40 premišljeno izbranih, vzorčnih prevodov in priredb osnovnih verskih priročnikov od srede 16. do srede 19. stoletja. Poglavja v monografiji se razvrščajo v dva tematska sklopa: Krščanska terminologija po jezikovnozgodovinskih obdobjih od srede 16. do srede 19. stoletja in Poglavja iz zgodovinskega besedotvorja: krščanska terminologija.
Znanstvena monografija Oživljeni Vodnik: Razprave o Valentinu Vodniku želi počastiti dvestoletnico smrti pomembnega slovenskega razsvetljenca in polihistorja Valentina Vodnika (1758–1819), duhovnika in frančiškana, pesnika in prevajalca, jezikoslovca in profesorja, urednika in vodníka z vrsto prvenstev na različnih strokovnih področjih. Vsebuje trinajst prispevkov poznavalcev Vodnikovega opusa in posameznih strokovnih in znanstvenih disciplin: jezikoslovja, klasične filologije, prevajalstva, zgodovine, literarne in kulturne zgodovine, novinarstva, šolstva, teologije, arheologije, geografije, rodoslovja in grafologije. Raziskovalci so Vodnikovo delo, dejavnosti, dosežke in zasluge ter njihovo recepcijo oživili, pregledali, obogatili z novimi spoznanji, ovrednotili z novejših teoretičnih in metodoloških vidikov ali se posvetili manj raziskanim delom ali področjem.
Prvi letni prirastek razlagalnega zgodovinskega Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja (eSSKJ16, 2023) prinaša 200 besed na E in F, ki so izpričane v slovenskem knjižnem jeziku v obdobju njegovega nastanka, tj. v času reformacije. Slovarski opisi vključujejo slovensko gradivo iz vseh tiskanih del protestantskih piscev od leta 1550 do leta 1603, ne pa tudi iz sočasnih (rokopisnih) del drugih avtorjev. Slovarski sestavki si le deloma sledijo po abecednem vrstnem redu, saj so bile znotraj navedenih črk prednostno obravnavane smiselno (pomensko ali oblikovno) povezane iztočnice. Izčrpna slovarska predstavitev besed na različnih jezikovnih ravninah vključuje tako podatke o besednovrstnosti, frekvenci, pregibanju in rekonstrukcijo naglasa kot hierarhično strukturirane pomenske opise, ki so dopolnjeni s sodobnimi ustreznicami (znotrajjezikovni prevod); izpostavljeni so frazemi in večbesedni termini. Slovarski podatki so ilustrirani s ponazarjalnimi zgledi. Struktura slovarskih sestavkov in drugi podatki (razvezava virov, seznam uporabljene literature) so predstavljeni v uvodnem besedilu.
This volume is the first dedicated to the comprehensive, in-depth analysis of constructions with nouns like ‘type’ and ‘sort’. It focuses on type noun constructions in Romance, Germanic and Slavic languages, integrating the different descriptive traditions that had been developed for each language family. As a result, a greater variety of type noun constructions is revealed than in the hitherto more fragmented literature. But attention is also drawn to the cross-linguistic similarity of the new pragmatic meanings, such as ad hoc and approximative categorization, hedging, focus and filler uses, and the new grammatical functions in NPs (e.g. phoric uses), clauses (e.g. adverbial uses) ...
Bibliographie linguistique/ Linguistic Bibliography is the annual bibliography of linguistics published by the Permanent International Committee of Linguists under the auspices of the International Council of Philosophy and Humanistic Studies of UNESCO. With a tradition of more than fifty years (the first two volumes, covering the years 1939-1947, were published in 1949-1950), Bibliographie linguistique is by far the most comprehensive bibliography in the field. It covers all branches of linguistics and related disciplines, both theoretical and descriptive, from all geographical areas, including less known and extinct languages, with particular attention to the many endangered languages of the world. Up-to-date information is guaranteed by the collaboration of some fifty contributing specialists from all over the world. With over 23,000 titles arranged according to a detailed state-of-the-art classification, Bibliographie linguistique remains the standard reference book for every student of language and linguistics.
Monografija na primeru nadiškega in briškega narečja predstavlja izbrana poglavja iz skladenjske problematike slovenskih narečij. Za analizo sta bili izbrani dve obrobni slovenski narečji, ki sta zanimivi tudi zato, ker izhajata iz iste narečne osnove in danes pripadata isti narečni skupini, ozemlji, na katerih se govorita, pa sta bili pretežni del zgodovine v različnih politično-upravnih okvirih. Zato je bil namen raziskave poleg kontrastivne primerjave izbranih skladenjskih vprašanj obravnavanih narečij s slovenskim knjižnim jezikom tudi kontrastivna primerjava med narečjema samima, predvsem glede vpliva stičnih romanskih jezikov, italijanščine in furlanščine, na nadišk...
None
Monografija prinaša podroben in metodološko izdelan jezikoslovni opis slovenskega ziljskega govora zadnjih govorcev na skrajnem severozahodnem robu slovenskega etničnega ozemlja. Uvodni prispevek Vlada Klemšeta na podlagi zemljepisnih krajevnih in ledinskih imen iz franciscejskega katastra predstavlja podobo Lipalje vasi v začetku 19. stoletja. Prispevek Karmen Kenda-Jež, ki je nastal v sodelovanju z Robertom Grošljem in Vero Smole, pomeni prvo podrobnejšo jezikoslovno obravnavo slovenskega govora Lipalje vasi (komentiran izbor besedil). Skozi pripovedi informantov, vseh treh v vasi rojenih maternih govorcev slovenskega jezika, se odstira pogled v organiziranost družinskega in vaškega življenja sredi in konec 20. stoletja. Študija Roberta Grošlja opisuje skladnjo slovenskega koroškega ziljskega govora v Lipalji vasi na temelju skladenjskega dela vprašalnice za OLA. Analiza gradivsko temelji na pogovorih, posnetih v Lipalji vasi v letih 2000 in 2005. Monografijo sklene prispevek Mateja Šeklija, ki prinaša etimološko razlago in seznam slovenskih hišnih imen ter poimenovanj hišnih gospodarjev in gospodinj po starih hišnih številkah.
Največ zaslug za osamosvojitev slovstvene folkloristike imajo strokovnjaki iz nordijskih držav. Zaželeni cilj diahrone "finske šole" (Krohn), tj. klasične »folkloristične delovne metode« (Oslo, 1926) so bile študije o izvoru, širjenju in preoblikovanju folklornih motivov v kar največjih časovnih in prostorskih razsežnostih s čim več primerjalnega gradiva. Takoj za njo sinhrono zasnovane strukturalistične razprave (Propp, Jolles, Bogatyrev in Jakobson idr.) med seboj povezuje prizadevanje po samostojnosti in enakovrednosti sistema, ki mu, nasproti sistemu literature, tu pravimo slovstvena folklora. Čistov jo je bistveno dopolnil s teorijo komunikacije, Lihačov, Mukařovski, ...