Welcome to our book review site go-pdf.online!
You may have to Search all our reviewed books and magazines, click the sign up button below to create a free account.
John of Moravia between the Czech Lands and the Patriarchate of Aquileia (ca. 1345–1394)
In this book, Ondřej Schmidt offers a critical biography of John of Moravia, illegitimate son of the Moravian Margrave John Henry from the Luxembourg dynasty. Earlier research has confused John with another son of the Margrave, but here, the author argues that John actually became provost of Vyšehrad (1368–1380), bishop of Litomyšl (1380–1387), and eventually patriarch of Aquileia (1387–1394). The study provides a detailed account of John’s life and his assassination in the wider context of princely bastards’ careers, the Luxembourg dynasty, and Czech and Italian history. Schmidt also explores the development of the “second life” of John of Moravia in the historical memory of the following centuries. First published in Czech by Vyšehrad Publishers Ltd as Jan z Moravy. Zapomenutý Lucemburk na aquilejském stolci, Prague, 2016
Romanische Sprachgeschichte / Histoire linguistique de la Romania. 1. Teilband
Keine ausführliche Beschreibung für "ROM SPRACHGESCHICHTE (SCHMITT) 1.TLBD HSK 23.1 E-BOOK" verfügbar.
Zgodovinska antroponimija in toponimija vzhodne Tolminske
V monografiji je obravnavanih 194 še prisotnih in 88 izumrlih vzhodnotolminskih priimkov ter imena 45 vzhodnotolminskih naselij in 82 njihovih zaselkov. Območje obravnave obsega Baško dolino z Ljubinjem, Bukovo z Zakojco, Šentviško planoto s Policami, obe Trebuši, Slap ob Idrijci in Idrijo pri Bači. Namen antroponimskega dela raziskave je bil ugotoviti, kdaj in kako so se na obravnavanem območju formirali priimki, kako so se v stoletjih zaradi glasovnega razvoja spreminjali, kako so zaradi teh sprememb in ob poknjiženju nastale njihove nove različice. Slabi dve tretjini danes živih avtohtonih priimkov je bilo izpričanih že v virih 1515–1523, ostala tretjina pa se je pojavila z redkimi izjemami že do konca 16. stoletja.
Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja
Besedna zveza »kolektivna identiteta« označuje obliko družbene identitete, ki obsega kognitivno, moralno in emocionalno povezavo z drugimi. Dejstvo, da je medsebojno povezovanje ljudi na osnovi skupnih značilnosti ena od osnovnih človeških lastnosti, upravičuje porabo tega sicer modernega koncepta za raziskovanje starejših obdobij. Temu se v svojih raziskavah posveča triindvajset uveljavljenih raziskovalk in raziskovalcev iz Slovenije ter zamejstva, ki so za monografijo prispevali svoje razprave. Avtorice in avtorji so v svojih prispevkih obdelali široko plejado tematik, povezanih z nastajanjem, razvijanjem in spreminjanjem kolektivnih identitet na približno tisočletni premici zgodovine dolgega trajanja, segajoči od zgodnjega srednjega veka do druge polovice 20. stoletja. V središču zanimanja raziskav so Slovenci in njihov prostor, monografija pa slovenske teme postavlja tudi v širši okvir. Razprave so po hibridnem kronološko-tematskem ključu razdeljene na šest sklopov, in sicer: Srednji vek, Zgodnji novi vek, Krščanstvo in narodotvornost, Razvoj narodnega gibanja, Ljudska kultura in umetnost ter Polpreteklost in sodobnost.
Marušičev zbornik
Kot je v recenziji zapisal izr. prof. dr. Gorazd Bajc, postajajo pomembni jubileji vidnih zgodovinarjev že tradicionalne priložnosti poklona slavljencu v obliki znanstvenih prispevkov kolegov in kolegic, ki so z njim plodno sodelovali oziroma to še vedno počnejo. Marušičev zbornik je poklon enemu izmed vodilnih preučevalcev zgodovine slovenskega prostora v stiku z zahodnimi sosedi, zgodovinarju prof. dr. Branku Marušiču ob njegovi 80-letnici. Ustvaril je zelo pomemben opus, obenem pa začrtal temeljne raziskovalne usmeritve, ki so jih nekateri s pridom nadaljevali. Eden izmed vidnih rezultatov tega »znanstvenega prenosa« je pričujoča znanstvena monografija z zelo pomenljivim podnaslovom Zgodovinopisec zahodnega roba. Na enem samem mestu namreč predstavlja doprinos različnih generacij zgodovinarjev k novim spoznanjem o zgodovini primorskega prostora, posebej tistega mejnega, ki se je skozi zgodovino ves čas srečeval s sobivanjem z »drugim«. Različni zgodovinski viri in njihove pozorne analize ter interpretacije, ki jih avtorji umeščajo v različne časovne kontekste, prispevajo k novim oziroma izvirnim znanstvenim spoznanjem.
