You may have to Search all our reviewed books and magazines, click the sign up button below to create a free account.
Focusing on Slovenian mythology the book contains a review of Slovenian mythological, historical, and narrative material. Over 150 supernatural beings are presented, both lexically and according to the role that they have in Slovenian folklore. They are classified by type, characteristic, features, and by the message conveyed in their motifs and contents. The material has been analysed in the context of European and some non-European mythological concepts, and the author deals with theory and interpretations as well as the conclusions of domestic and foreign researchers. The book forms new starting points and a classification of supernatural beings within a frame of a number of sources, some of which have been published for the first time in this book.
Èe izraz »prazgodovina« uporabimo za èas in prostor, ki ga pisni viri ne »vidijo«, potem imamo ozemlja, ki so »prazgodovinska« tudi v èasu, ki sicer splošno velja za »zgodovino«. V tem pomenu še vedno obstajajo v Evropi v èasu zgodnjega srednjega veka obširna ozemlja, kjer stanje pisnih virov lahko opišemo kot prazgodovinsko. Še posebej velja to za ozemlja, ki so jih naseljevali Slovani. Mednje spada tudi današnja Slovenija, kjer leži Bled. Ta »stopi v zgodovino« šele leta 1004. Ali je ob tem notranji pogled v življenje za pisne vire nevidnih ljudi sploh mogoè? Res se ne moremo preprosto prestaviti v minuli èas, da bi si ogledali, kako je bilo. Lahko pa se postavimo ...
V monografiji je obravnavanih 194 še prisotnih in 88 izumrlih vzhodnotolminskih priimkov ter imena 45 vzhodnotolminskih naselij in 82 njihovih zaselkov. Območje obravnave obsega Baško dolino z Ljubinjem, Bukovo z Zakojco, Šentviško planoto s Policami, obe Trebuši, Slap ob Idrijci in Idrijo pri Bači. Namen antroponimskega dela raziskave je bil ugotoviti, kdaj in kako so se na obravnavanem območju formirali priimki, kako so se v stoletjih zaradi glasovnega razvoja spreminjali, kako so zaradi teh sprememb in ob poknjiženju nastale njihove nove različice. Slabi dve tretjini danes živih avtohtonih priimkov je bilo izpričanih že v virih 1515–1523, ostala tretjina pa se je pojavila z redkimi izjemami že do konca 16. stoletja.
V publikaciji so objavljene ekskurzije Ljubljanskega geografskega društva, izvedene med aprilom 2015 in majem 2019. Če posamezne prispevke skušamo razčleniti po njihovih poglavitnih značilnostih, lahko izpostavimo nekaj zanimivih spoznanj. Naj najprej izpostavimo njihovo osredotočenost v zahodnem delu Slovenije. Kot območje izrazite regionalne prevlade izstopa jugozahodna Slovenija, pri čemer so udeleženci kar dveh ekskurzij s pridom izkoristili na široko razprto državno mejo z Italijo, nastalo z vstopom Slovenije v šengensko območje. Zaznavna je tudi raznovrstnost ekskurzij glede na način izvedbe. Klasične avtobusne prevoze praviloma popestri pešačenje. Povsem drugačna logistika je bila potrebna za izvedbo kolesarske ekskurzije po slovenskem in italijanskem Krasu. Nadaljuje se težnja, da geografska spoznanja v vse večji meri dopolnjujejo vsebine drugih disciplin, predvsem arheologije in etnologije, kar ekskurzije zagotovo bogati tako zaradi drugačnega videnja pokrajine kot poudarkov, ki jih geografi na svojih poteh navadno prezremo ali o njih ne vemo prav veliko.
This monograph presents the results of archaeological investigations of the Late Antique fortified hilltop settlement Tonovcov grad near Kobarid. This settlement is one of the best preserved Late Antique settlements in Slovenia and the southeastern Alpine area.In the first chapters, the geographical position and the research history are presented. Following are the overview of archaeological sites in the Soča River valley and the road network in Late Antiquity.
Koncept novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika opredeljuje vsebino in zgradbo sodobnega enojezičnega informativno-normativnega slovarja, ki nastaja na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Koncept v prvem poglavju pojasni osnovne lastnosti slovarja, njegov obseg in namen, v drugem poglavju je podrobno razčlenjena sestava slovarskega sestavka, tretje poglavje pa oriše proces redaktorskega dela. Slovar bo vseboval približno 100.000 slovarskih sestavkov, v katerih bodo opisane slovnične, pomenske in druge lastnosti eno- in večbesednih leksikalnih enot sodobne knjižne slovenščine. Vsakoletni slovarski prirastek bo objavljen na portalu Fran: slovarji ...
Besedna zveza »kolektivna identiteta« označuje obliko družbene identitete, ki obsega kognitivno, moralno in emocionalno povezavo z drugimi. Dejstvo, da je medsebojno povezovanje ljudi na osnovi skupnih značilnosti ena od osnovnih človeških lastnosti, upravičuje porabo tega sicer modernega koncepta za raziskovanje starejših obdobij. Temu se v svojih raziskavah posveča triindvajset uveljavljenih raziskovalk in raziskovalcev iz Slovenije ter zamejstva, ki so za monografijo prispevali svoje razprave. Avtorice in avtorji so v svojih prispevkih obdelali široko plejado tematik, povezanih z nastajanjem, razvijanjem in spreminjanjem kolektivnih identitet na približno tisočletni premici zgodovine dolgega trajanja, segajoči od zgodnjega srednjega veka do druge polovice 20. stoletja. V središču zanimanja raziskav so Slovenci in njihov prostor, monografija pa slovenske teme postavlja tudi v širši okvir. Razprave so po hibridnem kronološko-tematskem ključu razdeljene na šest sklopov, in sicer: Srednji vek, Zgodnji novi vek, Krščanstvo in narodotvornost, Razvoj narodnega gibanja, Ljudska kultura in umetnost ter Polpreteklost in sodobnost.
Kot je v recenziji zapisal izr. prof. dr. Gorazd Bajc, postajajo pomembni jubileji vidnih zgodovinarjev že tradicionalne priložnosti poklona slavljencu v obliki znanstvenih prispevkov kolegov in kolegic, ki so z njim plodno sodelovali oziroma to še vedno počnejo. Marušičev zbornik je poklon enemu izmed vodilnih preučevalcev zgodovine slovenskega prostora v stiku z zahodnimi sosedi, zgodovinarju prof. dr. Branku Marušiču ob njegovi 80-letnici. Ustvaril je zelo pomemben opus, obenem pa začrtal temeljne raziskovalne usmeritve, ki so jih nekateri s pridom nadaljevali. Eden izmed vidnih rezultatov tega »znanstvenega prenosa« je pričujoča znanstvena monografija z zelo pomenljivim podnaslovom Zgodovinopisec zahodnega roba. Na enem samem mestu namreč predstavlja doprinos različnih generacij zgodovinarjev k novim spoznanjem o zgodovini primorskega prostora, posebej tistega mejnega, ki se je skozi zgodovino ves čas srečeval s sobivanjem z »drugim«. Različni zgodovinski viri in njihove pozorne analize ter interpretacije, ki jih avtorji umeščajo v različne časovne kontekste, prispevajo k novim oziroma izvirnim znanstvenim spoznanjem.
Ukrajinsko-slovenski slovar in njegova obrnjena slovensko-ukrajinska verzija, ki ju je sestavil Vladimir Dumka, obsegata 24.352 ukrajinskih in 22.515 slovenskih iztočnic. Redakcijo ukrajinskih slovarskih iztočnic je opravila ukrajinska kolegica doc. dr. Liudmyla Danylenko iz Inštituta za jezikoslovje O. O. Potebnje Nacionalne akademije znanosti Ukrajine, redakcijo slovenskih prevedkov in sploh slovenskega besedja pa dr. Silvo Torkar iz Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Slovar je z vidika ustreznosti prevedkov pregledala še stalna sodna tolmačka Natalija Glažar Berčič. Ukrajinski del slovarja se pretežno opira na enajstzvezkovni razlagalni slovar ukrajinskega jezika Словник української мови (1970–1981), slovenski pa na Slovar slovenskega knjižnega jezika (1970–1991) in Slovenski pravopis (2001). Slovar je namenjen tako Slovencem, ki potujejo v Ukrajino in se želijo seznaniti z ukrajinščino, kot tudi vsem tistim iz Ukrajine, ki prihajajo v Slovenijo kot delavci ali sicer želijo spoznati slovenski jezik. Knjiga je prispevek k pristnejšim stikom med dvema narodoma in njunima kulturama.
As a biological genome determines our biological appearance, so too the cultural genome determines our cultural expression. This is a set of findings about the functioning of the universe and rules derived from them. When people verbalize these findings in a narrative, a mythical story occurs. A mythical landscape is a form of the cultural landscape that people created in accordance with their mythical conceptions that they could master the forces of nature with its help. From individual structures of the text fragments of Slavic folk traditions, a composite story in many versions is made, which explains the mechanism of renewal and describes the cyclical changes of the nature. People were u...