Welcome to our book review site go-pdf.online!
You may have to Search all our reviewed books and magazines, click the sign up button below to create a free account.
Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787 (1804), zvezek 3
Tretji zvezek zajema z opisi in kartami domala celotno mejno območje med Beneško republiko in Rimsko-nemškim cesarstvom na območju Slovenije, med Italijo in Slovenijo od Mangarta do Jadranskega morja ter med Slovenijo in Hrvaško v Istri. Geografsko je na kartah zajet večji del alpskega prostora, Posočja, Banjšice, del Furlanije, Kras, obala Jadrana od Devina do Pirana in del Istre. Posebno zanimiva so topografska imena v petih jezikih: slovenščini, nemščini, italijanščini, hrvaščini in furlanščini.
Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787, zvezek 2
V drugem zvezku so zajeta mesta Ljubljana, Vrhnika, Litija in Brežice z okolico ter starodavni cistercijanski samostan Stična. Devetnajst barvnih kart nam z neprekosljivo kartografsko barvitostjo predstavlja pokrajinsko podobo Ljubljanskega barja, Cerknice s Cerkniškim jezerom, dolino reke Krke, področje Višnje Gore, Grosupljega in Trebnjega, dolino reke Mirne ter reko Savo od Zidanega Mosta, Radeč, Sevnice do Brežic. Karte dopolnjuje 15 opisov odsekov, ki govorijo o sestavi gozdov, stanju cest in trdnosti mostov, o prehodnosti in neprehodnosti pokrajine zaradi naraslih voda in drugih ovir, oddaljenost med posameznimi kraji pa je merjena v urah hoda.
Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787, zvezek 1
V prvem zvezku je zajeto področje Bele krajine, Kočevske in dela Dolenjske. Delo ni izjemno zanimivo le zato, ker omogoča neposredni vpogled v skoraj tri stoletja skrbno varovano vojaško skrivnost, temveč tudi zato, ker nam priča o pravem kartografskem podvigu, ki ga upravičeno občudujejo tudi današnji, s sodobno tehnologijo, letalskimi in satelitskimi posnetki opremljeni kartografi. Zemljevidi in opisi so tudi nadvse dragocen in pomemben vir za preučevanje številnih vprašanj o preteklosti dežele, od vegetacije in sestave tal do spreminjanja krajine in gospodarske zgodovine. Objavljeni zemljevidi z opisi so z eno besedo kurioziteta, ki bo potešila radovednost tako strokovnjaka kot tudi tistega, ki ga zanima krajevna zgodovina ali zgolj nekdanja podoba »njegove vasi ali mesta«.
Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787, zvezek 5
Peti zvezek pokriva območje zahodne in južne Štajerske s Slovenj Gradcem, Šoštanjem, Velenjem, Vitanjem, Slovenskimi Konjicami, Gornjim Gradom, Žalcem, Celjem, Šentjurjem, Kozjim, Podčetrtkom Laškim, Hrastnikom in Trbovljami ter Zagorjem.
Срби у Белој Крајини: језичка идеологија у процесу замене језика
Engl. Zsfassung u.d.T.: The Serbs of Bela krajina : language ideology and the process of language shift.
Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787, zvezek 7
Sedmi, za področje današnje Slovenije zaključni zvezek faksimilirane izdaje jožefinskega vojaškega zemljevida iz zbirke Vojnega arhiva na Dunaju zajema področje Prekmurja.
Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787, zvezek 6
V šestem zvezku je zajeto področje Dravske doline od Labota/Lavamünda preko Dravograda, Radelj ter Selnice ob Dravi, Maribora in Ptuja do Ormoža. Pokrito je območje Prevalj, Raven na Koroškem, Pohorja in Slovenske Bistrice ter vzhodni del nekdanje Spodnje Štajerske: Slovenske Gorice, Gornja Radgona, Radenci in Ljutomer.
Med srednjo Evropo in Sredozemljem
Zbornik je nastal ob osemdesetletnici profesorja dr. Ignacija Vojeta, nekdanjega profesorja na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in enega vidnejših poznavalcev slovenske zgodovine in zgodovine Balkana ter dubrovniške zgodovine poznega srednjega in zgodnjega novega veka. Razprave ponujajo pregled čez tisto zgodovinsko in življenjsko pokrajino, po kateri že več kot pol stoletja hodi profesor Voje, jo opazuje, raziskuje, po njej vodi in v njej pušča sled, ki ostaja in zavezuje. Razprave tega zbornika si torej za svojo snov jemljejo dogodke in dogajanja na razprtem področju med srednjo Evropo in Sredozemljem v obeh Vojetovih časih, v »Vojetovem« zgodovinskem in njegovem življenjskem času.
Poznogotski krilni oltar v cerkvi sv. Križa v Kojskem (1515) in življenje v Brdih v 16. stoletju
Znanstvena monografija je posvečena 500-letnici edinstvenega poznogotskega krilnega oltarja iz leta 1515. Obletnica je ponudila številne priložnosti za osvetlitev pomembnosti tega srednjeveškega kulturnega spomenika, s katerim se ponašajo ne samo Goriška Brda, ampak vsa Slovenija. Posamezni prispevki v knjigi obravnavajo tudi širši družbeno zgodovinski okvir življenja v Brdih v 16. stoletju.
