You may have to Search all our reviewed books and magazines, click the sign up button below to create a free account.
None
Knjiga temelji na stotih ljudskih pravljicah in povedkah iz Štrekljeve zapuščine, ki so bile zapisane na Slovenskem v drugi polovici 19. stoletja. V njih se izražata stvarno življenje in kultura tistega časa in starejših obdobij. Nekatera od sporočil, ki jih pravljice in povedke vsebujejo, so bila namreč pravljicam dana že ob nastanku v preteklosti, ki se nam časovno izmika. Tako odsevajo v ljudskih pravljicah in povedkah na eni strani arhaične predstave iz družbene in duhovne zgodovine starih obdobij, na drugi pa sestavine pripovedovalčevega vsakdanjega življenja in njegove resničnosti. Te sestavine je pripovedovalec črpal iz svoje zavesti kakor tudi podzavesti, ki sta se izoblikovali v njegovem kulturnem okolju, vnesel pa jih je v podedovane okvire pripovednih arhetipov.
Leta 1991 je z razpadom Sovjetske zveze nekdanja srednjeazijska republika Kirgizija postala neodvisna država Kirgizistan. To je izrazito gorata država: njen večji del sestavlja Nebeško gorovje ali Tjanšan, ki dokaj revnemu prebivalstvu nudi eno največjih razvojnih priložnosti – gorski turizem v neokrnjeni pokrajini, ki jo zahodni alpinisti in pohodniki šele začenjajo odkrivati. Ob standardnih opisih v vodničku izpostavljamo političnogeografski oris, podroben prikaz odkrivanja dežele z »ruskim« severnim in srednjeazijskim južnim delom ter opisa sufizma in ogromnega jezera Isik Kul, katerega ime v kirgiščini pomeni ‘toplo jezero’.
Maribor je mesto nasprotij, ki je v preteklih stoletjih doživelo obdobja razcveta, pa tudi številnih pretresov in nazadovanja: od srednjeveškega centra judovske kulture na Slovenskem, do centra nemštva na južnem Štajerskem, od središča bogate trgovine s kmetijskimi pridelki, do najpomembnejšega industrijskega središča v nekdanji Jugoslaviji. Mesto, ki v današnjem času – v obdobju zaostrenih gospodarskih razmer, propada in je na robu socialnega zloma. Znanstvena monografija Maribor in Mariborčani predstavlja pogled štirinajstih znanstvenikov z različnih raziskovalnih področij humanistike (etnologije, biografike, zgodovine, muzikologije, antropologije, umetnostne in literarne zgodovine) na usode Mariborčanov, gospodarski in kulturni razvoj ter zmogljivosti tega svojstvenega urbanega središča na Slovenskem.
None
None