Welcome to our book review site go-pdf.online!
You may have to Search all our reviewed books and magazines, click the sign up button below to create a free account.
Computational and Corpus-Based Phraseology
This book constitutes the refereed proceedings of the 4th International Conference on Computational and Corpus-Based Phraseology, Europhras 2022, held in Malaga, Spain, in September 2022. The 16 full papers presented in this book were carefully reviewed and selected from 59 submissions. The papers in this volume cover a number of topics including general corpus-based approaches to phraseology, phraseology in translation and cross-linguistic studies, phraseology in language teaching and learning, phraseology in specialized languages, phraseology in lexicography, cognitive approaches to phraseology, the computational treatment of multiword expressions, and the development, annotation, and exploitation of corpora for phraseological studies.
Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov 2023
Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov 2023 je prvi paremiološki slovar za slovenščino. Prikazuje pregovore in izraze pregovorom sorodnih (paremioloških) žanrov kot samostojne iztočnice. Obsega 400 iztočnic. Vsaka iztočnica je predstavljena z osnovno slovarsko obliko izraza, ki je v rabi najbolj pogosta, tipom izraza (paremiološkim žanrom), v sodobnem gradivu izpričanimi variantami, pomensko razlago in zgledi rabe iz sodobnih besedil. Slovarski sestavek prikazuje tudi z iztočnico pomensko povezane izraze, če so ti v slovarju že predstavljeni. Med iztočnicami prevladujejo pregovori, v slovar pa so vključeni tudi vremenski pregovori, reki, verovanja (vraže), slogani, antipregovori, velerizmi, nekonvencionalne frazeološke replike in drugi paremiološki žanri. Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov je nastal z analizo gradiva jezikovnih korpusov slovenščine, ki vključujejo obsežno število različnih besedil sodobne slovenščine od 90. let prejšnjega stoletja dalje in so na voljo v zbirnem korpusu metaFida 1.0. Pri nastanku slovarja smo uporabili tudi podatke, ki smo jih zbrali z anketiranjem govorcev slovenščine.
Paremiološki optimum
Monografija se ukvarja s paremiologijo – delom stavčne frazeologije z žanrskimi značilnostmi pregovorov, rekov, velerizmov in sorodnih paremioloških enot. Predstavlja s sociolingvistično in korpusno raziskavo zamejeno jedro slovenskih paremioloških enot oziroma paremij. Paremiološki minimum – seznam tristotih najbolj poznanih paremioloških enot – je bil do sedaj določen že v vrsti jezikov, vrzel v slovenski frazeologiji delo ne le zapolnjuje, temveč gre še korak dlje. Avtor je paremiološki minimum po slovaškem vzoru s podatki o pogostnosti enot v jezikovnem korpusu nadgradil v paremiološki optimum. V delu sta podrobno predstavljeni sociolingvistična spletna raziskava po...
ePravopis 2020
Slovarski del ePravopisa 2020 prinaša besedje, ki se v slovar vključuje vzporedno s prenovo pravopisnih pravil, in sicer 1032 slovarskih sestavkov. Slovar se obvestilno osredinja na probleme izrazne ravnine jezika, predvsem zapisa, začetnice, pisanja skupaj ali narazen. Vsi slovarski sestavki prinašajo tudi pregibnostno-naglasne vzorce. V izdajo ePravopisa 2020 so na novo uvedene slovarske iztočnice naslednjih problemskih sklopov: (1) Domišljijska in mitološka zemljepisna imena, (2) Glasbene zvrsti, (3) Imena krajev, (4) Imena objektov in stavb, (5) Imena vladarskih in plemiških rodbin, (6) Imena voda, (7) Imena vzpetin in gorovij, (8) Imena zgodovinskih osebnosti, (9) Izkratične besede, (10) Nadomestna imena in poimenovanja za skupine prebivalcev, (11) Nagrajenci in nagrajenke, (12) Poimenovanja bolezni, iger, jedi, (13) Poimenovanja prireditev, (14) Poimenovanja zgodovinskih dogodkov, (15) Prevzeta občna poimenovanja, (16) Pripadniki in pripadnice (uslužbenci in uslužbenke, uporabniki in uporabnice) in (17) Tvorjenke iz kratic.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 2023
Slovar slovenskega knjižnega jezika 2023 prinaša sodoben jezikovni opis izseka večplastne in kompleksne jezikovne realnosti slovenskega jezika glede na jezikovno rabo, izkazano v raznovrstnih sodobnih, predvsem korpusnih, gradivskih virih. V okviru 545 slovarskih sestavkov, ki jih na makrostrukturni ravni uvaja enobesedna iztočnica, so celovito in sistematično opisane pomenske, slovnične, pragmatične in druge lastnosti eno- in večbesednih nefrazeoloških in frazeoloških leksikalnih enot. Slovarska zasnova je natančneje prikazana v Konceptu novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki so ga leta 2015 potrdili in sprejeli Znanstveni svet Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Znanstveni svet ZRC SAZU, Razred za filološke in literarne vede SAZU in Predsedstvo SAZU.
EPravopis 2021
Slovarski del pravopisa prinaša besedje, ki gradivsko ponazarja in deloma razširja pravopisna pravila. Iztočnice istega pravopisnega pravila, ki jih povezujemo v problemske sklope, predstavlja zbirka Pravopisne kategorije ePravopisa. Slovar se obvestilno osredinja na probleme izrazne ravnine jezika, predvsem zapisa, začetnice, pisanja skupaj ali narazen, pregibanja in besednih zvez. Vsi slovarski sestavki prinašajo tudi pregibnostno-naglasne vzorce. Obstoječi slovarski zbirki je bilo dodanih 1377 novih slovarskih sestavkov (na spletu je zdaj 8216 slovarskih sestavkov), več kot 700 obstoječih sestavkov pa je bilo dopolnjenih. V izdajo ePravopisa 2021 so na novo uvedene slovarske izto...
ePravopis 2022
Slovarski del pravopisa prinaša besedje, ki gradivsko ponazarja in deloma razširja pravopisna pravila. Iztočnice istega pravopisnega pravila so povezane v problemske sklope, ki jih predstavlja zbirka Pravopisne kategorije ePravopisa, v kateri je do sedaj 91 kategorij. Slovar se obvestilno osredinja na probleme izrazne ravnine jezika, predvsem zapisa, začetnice, pisanja skupaj ali narazen, pregibanja in besednih zvez. Obstoječi slovarski zbirki je bilo dodanih 764 novih slovarskih, celotna slovarska zbirka (8964 iztočnic) prinaša pregibnostne vzorce in je pravorečno izpopolnjena z izgovornim sklopom. Težišče obravnave v letu 2022 so bila zemljepisna imena, zlasti ponazorila poglavj...
Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016
Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016 je elektronska izdaja, ki predstavlja leksikografski in teoretski doprinos temeljnega informativno-normativnega enojezičnega razlagalnega slovarja slovenskega jezika. Novi slovar slovenskega knjižnega jezika je temeljni informativno-normativni enojezični razlagalni slovar slovenskega jezika srednjega obsega, ki opisuje jezikovno stanje in pojmovni svet sodobnega slovenskega jezika, interpretirana glede na jezikovno rabo, izkazano v raznovrstnih sodobnih, predvsem korpusnih, gradivskih virih. V okviru njegovih slovarskih sestavkov, ki jih na makrostrukturni ravni uvaja enobesedna iztočnica, so celovito in sistematično opisane pomenske, slovnične, pragmatične in druge lastnosti eno- in večbesednih nefrazeoloških in frazeoloških leksikalnih enot. Slovar je izdelan povsem na novo in je v skladu s sodobno leksikografsko prakso oblikovan primarno za uporabo v spletnem okolju in drugih digitalnih okoljih. Jezikovni podatki so v njem opisani, organizirani in prikazani tako, da bi bil slovar čim bolj uporaben in razumljiv.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 2021
Slovar slovenskega knjižnega jezika 2021 prinaša sodoben jezikovni opis izseka večplastne in kompleksne jezikovne realnosti slovenskega jezika glede na jezikovno rabo, izkazano v raznovrstnih sodobnih, predvsem korpusnih, gradivskih virih. V okviru 762 slovarskih sestavkov, ki jih na makrostrukturni ravni uvaja enobesedna iztočnica, so celovito in sistematično opisane pomenske, slovnične, pragmatične in druge lastnosti eno- in večbesednih nefrazeoloških in frazeoloških leksikalnih enot. Slovarska zasnova je natančneje prikazana v Konceptu novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki so ga leta 2015 potrdili in sprejeli Znanstveni svet Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Znanstveni svet ZRC SAZU, Razred za filološke in literarne vede SAZU in Predsedstvo SAZU.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 2017
D. Ženske in kulturni turizem se ukvarja z vlogo in vplivom žensk kot uporabnic kulturnega turizma ter z možnostjo razvoja novih »ženskih« destinacij;
