You may have to Search all our reviewed books and magazines, click the sign up button below to create a free account.
Monografija prinaša pregled ljudskega obredja prebivalstva Kanalske doline, ki ga avtorica prepoznava kot pomemben identifikacijski element tamkajšnje slovenske jezikovne skupnosti. Posebna pozornost je namenjena še v začetku 21. stoletja živemu obrednemu »umivanju in zavijanju lobanje zadnjega pokopanega pokojnika«, o katerega razširjenosti med Slovenci so v preteklosti pisali že E. Gasparini (1952), M. Matičetov (1955) in H. Maister (1975), zapisi o prisotnosti tovrstnega obrednega umivanja v Srbiji in Makedoniji (E. Schneeweis 1935) pa namigujejo na morebitno vezanost obredja na širši južnoslovanski prostor. Gre za dopolnjeno različico slovenske monografije iz leta 2014. _ _...
Monografija prinaša pregled ljudskega obredja prebivalstva Kanalske doline, ki ga avtorica prepoznava kot pomemben identifikacijski element tamkajšnje slovenske jezikovne skupnosti. Posebna pozornost je namenjena še v poznih 90. letih 20. stoletja živemu obrednemu »umivanju lobanje pokojnika«, o katerega razširjenosti med Slovenci so v preteklosti pisali že E. Gasparini (1952), M. Matičetov (1955) in H. Maister (1975), zapisi o prisotnosti tovrstnega obrednega umivanja v Srbiji in Makedoniji (E. Schneeweis 1935) pa namigujejo na morebitno vezanost obredja na širši južnoslovanski prostor. Knjiga je izšla ob finančni podpori Gorske skupnosti za Guminsko, Železno in Kanalsko doli...
Izsledki raziskave slovenskega oblačilnega izrazja v Kanalski dolini, ki je v sodelovanju s Slovenskim kulturnim središčem Planika Kanalska dolina potekala v letih 2003-2007, so v monografiji urejeni v trijezični (slovensko-italijansko-nemški) konkordančni izrazijski slovar. Začetna, slovensko-italijanska razdelka vsebujeta prepis narečnega besedila Oblačila naših dedkov in babic glavne informantke Marie Moschitz, obogaten s slikovnim gradivom, in slovarski uvod s predstavitvijo raziskave, prikazom sestave gesel ter seznamom kratic in krajšav. Slovar v celoti temelji na prepisih posnetkov narečnih besedil, urejenih v podatkovno zbirko. Lažje iskanje po slovarju (tudi več- in drugojezičnim uporabnikom) omogočajo knjižnoslovensko-narečni, italijansko-slovenskonarečni in nemško-slovenskonarečni seznam.
Koncept novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika opredeljuje vsebino in zgradbo sodobnega enojezičnega informativno-normativnega slovarja, ki nastaja na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Koncept v prvem poglavju pojasni osnovne lastnosti slovarja, njegov obseg in namen, v drugem poglavju je podrobno razčlenjena sestava slovarskega sestavka, tretje poglavje pa oriše proces redaktorskega dela. Slovar bo vseboval približno 100.000 slovarskih sestavkov, v katerih bodo opisane slovnične, pomenske in druge lastnosti eno- in večbesednih leksikalnih enot sodobne knjižne slovenščine. Vsakoletni slovarski prirastek bo objavljen na portalu Fran: slovarji ...
Slovar slovenskega knjižnega jezika 2023 prinaša sodoben jezikovni opis izseka večplastne in kompleksne jezikovne realnosti slovenskega jezika glede na jezikovno rabo, izkazano v raznovrstnih sodobnih, predvsem korpusnih, gradivskih virih. V okviru 545 slovarskih sestavkov, ki jih na makrostrukturni ravni uvaja enobesedna iztočnica, so celovito in sistematično opisane pomenske, slovnične, pragmatične in druge lastnosti eno- in večbesednih nefrazeoloških in frazeoloških leksikalnih enot. Slovarska zasnova je natančneje prikazana v Konceptu novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki so ga leta 2015 potrdili in sprejeli Znanstveni svet Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Znanstveni svet ZRC SAZU, Razred za filološke in literarne vede SAZU in Predsedstvo SAZU.
Tretja monografija iz niza »razprav o pravopisnih vprašanjih« (pred njo sta izšli monografiji Pravopisna stikanja, 2012, in Pravopisna razpotja, 2015) je priložnost za podrobnejšo predstavitev procesa kodifikacije. Prenova pravopisnega priročnika poteka ob poglobljenem raziskovanju in široko zastavljenih premislekih, pri katerih s svojimi znanji pomagajo tudi strokovnjaki z drugih področij. Na ta način se približujemo končnemu idealu, za katerega se v Pravopisni komisiji pri SAZU in ZRC SAZU zavedamo, da ga bomo težko dosegli – že zato, ker spoštujemo različnost jezikovnih praks in ideologij. Pri tem smo kot kakšne pravopisne kraljične iz Andersenove pravljice, ki se klju...
Slovar slovenskega knjižnega jezika 2022 prinaša sodoben jezikovni opis izseka večplastne in kompleksne jezikovne realnosti slovenskega jezika glede na jezikovno rabo, izkazano v raznovrstnih sodobnih, predvsem korpusnih, gradivskih virih. V okviru 489 slovarskih sestavkov, ki jih na makrostrukturni ravni uvaja enobesedna iztočnica, so celovito in sistematično opisane pomenske, slovnične, pragmatične in druge lastnosti eno- in večbesednih nefrazeoloških in frazeoloških leksikalnih enot. Slovarska zasnova je natančneje prikazana v Konceptu novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki so ga leta 2015 potrdili in sprejeli Znanstveni svet Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Znanstveni svet ZRC SAZU, Razred za filološke in literarne vede SAZU in Predsedstvo SAZU.
Knjiga govori o žegnanju in božično-novoletnih šegah v Ukvah, v katerih imajo nosilno vlogo rekruti, osemnajstletni fantje, skupaj z dekliškimi vrstnicami. Največ pozornosti namenja žegnanju, ki ga praznujejo na sv. Jakoba, 25. julija, oziroma na bližnjo nedeljo. Po predstavitvi Kanalske doline in Ukev avtorica prikaže priprave na žegnanje, praznične jedi, oblačilni videz in zabavne prireditve v dneh pred žegnanjem, ki so jih prazniku dodali v novejšem času. Na žegnanju pa spremlja dogajanje, ki ga vodijo rekruti z vrstnicami, od jutranje maše do večernega plesa, s petjem in muziko. Žegnanje predstavi kot praznik skupnosti, sorodstva in sosedstva. Osemnajstletniki na njem ...
Monografija prinaša podroben in metodološko izdelan jezikoslovni opis slovenskega ziljskega govora zadnjih govorcev na skrajnem severozahodnem robu slovenskega etničnega ozemlja. Uvodni prispevek Vlada Klemšeta na podlagi zemljepisnih krajevnih in ledinskih imen iz franciscejskega katastra predstavlja podobo Lipalje vasi v začetku 19. stoletja. Prispevek Karmen Kenda-Jež, ki je nastal v sodelovanju z Robertom Grošljem in Vero Smole, pomeni prvo podrobnejšo jezikoslovno obravnavo slovenskega govora Lipalje vasi (komentiran izbor besedil). Skozi pripovedi informantov, vseh treh v vasi rojenih maternih govorcev slovenskega jezika, se odstira pogled v organiziranost družinskega in vaškega življenja sredi in konec 20. stoletja. Študija Roberta Grošlja opisuje skladnjo slovenskega koroškega ziljskega govora v Lipalji vasi na temelju skladenjskega dela vprašalnice za OLA. Analiza gradivsko temelji na pogovorih, posnetih v Lipalji vasi v letih 2000 in 2005. Monografijo sklene prispevek Mateja Šeklija, ki prinaša etimološko razlago in seznam slovenskih hišnih imen ter poimenovanj hišnih gospodarjev in gospodinj po starih hišnih številkah.
D. Ženske in kulturni turizem se ukvarja z vlogo in vplivom žensk kot uporabnic kulturnega turizma ter z možnostjo razvoja novih »ženskih« destinacij;