Welcome to our book review site go-pdf.online!
You may have to Search all our reviewed books and magazines, click the sign up button below to create a free account.
Spletna besedila in jezik na spletu
Cilj znanstvene monografije je čim celovitejši pregled nad tematiko spletnih besedil, čeprav je osrednja obravnava namenjena besedilom blogov inWikipedije, pri čemer je, kot se izkaže, nujna umestitev v širši okvir elektronskih besedil. V prvem poglavju so predstavljene okoliščine nastanka spleta ter njegova opredelitev v razmerju do interneta in drugih elektronskih medijev. V drugem poglavju sta predstavljena korpus in slovar v povezavi s spletom, predvsem glede na to, kaj so spletni korpusi, kakšno vlogo prevzemajo danes spletni iskalniki, ter glede na rabo spleta v slovaropisju. Tretji, najobsežnejši del pričujoče monografije obsega podrobnejšo analizo jezika in besedil, pr...
Slovar slovenskega knjižnega jezika 2018
Slovar slovenskega knjižnega jezika 2018 prinaša sodoben jezikovni opis izseka večplastne in kompleksne jezikovne realnosti slovenskega jezika glede na jezikovno rabo, izkazano v raznovrstnih sodobnih, predvsem korpusnih, gradivskih virih. V okviru 532 slovarskih sestavkov, ki jih na makrostrukturni ravni uvaja enobesedna iztočnica, so celovito in sistematično opisane pomenske, slovnične, pragmatične in druge lastnosti eno- in večbesednih nefrazeoloških in frazeoloških leksikalnih enot. Slovarska zasnova je natančneje prikazana v Konceptu novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki so ga leta 2015 potrdili in sprejeli Znanstveni svet Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Znanstveni svet ZRC SAZU, Razred za filološke in literarne vede SAZU in Predsedstvo SAZU.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 2019
Slovar slovenskega knjižnega jezika 2019 prinaša sodoben jezikovni opis izseka večplastne in kompleksne jezikovne realnosti slovenskega jezika glede na jezikovno rabo, izkazano v raznovrstnih sodobnih, predvsem korpusnih, gradivskih virih. V okviru 500 slovarskih sestavkov, ki jih na makrostrukturni ravni uvaja enobesedna iztočnica, so celovito in sistematično opisane pomenske, slovnične, pragmatične in druge lastnosti eno- in večbesednih nefrazeoloških in frazeoloških leksikalnih enot. Slovarska zasnova je natančneje prikazana v Konceptu novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki so ga leta 2015 potrdili in sprejeli Znanstveni svet Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Znanstveni svet ZRC SAZU, Razred za filološke in literarne vede SAZU in Predsedstvo SAZU.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 2017
D. Ženske in kulturni turizem se ukvarja z vlogo in vplivom žensk kot uporabnic kulturnega turizma ter z možnostjo razvoja novih »ženskih« destinacij;
Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016
Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016 je elektronska izdaja, ki predstavlja leksikografski in teoretski doprinos temeljnega informativno-normativnega enojezičnega razlagalnega slovarja slovenskega jezika. Novi slovar slovenskega knjižnega jezika je temeljni informativno-normativni enojezični razlagalni slovar slovenskega jezika srednjega obsega, ki opisuje jezikovno stanje in pojmovni svet sodobnega slovenskega jezika, interpretirana glede na jezikovno rabo, izkazano v raznovrstnih sodobnih, predvsem korpusnih, gradivskih virih. V okviru njegovih slovarskih sestavkov, ki jih na makrostrukturni ravni uvaja enobesedna iztočnica, so celovito in sistematično opisane pomenske, slovnične, pragmatične in druge lastnosti eno- in večbesednih nefrazeoloških in frazeoloških leksikalnih enot. Slovar je izdelan povsem na novo in je v skladu s sodobno leksikografsko prakso oblikovan primarno za uporabo v spletnem okolju in drugih digitalnih okoljih. Jezikovni podatki so v njem opisani, organizirani in prikazani tako, da bi bil slovar čim bolj uporaben in razumljiv.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 2021
Slovar slovenskega knjižnega jezika 2021 prinaša sodoben jezikovni opis izseka večplastne in kompleksne jezikovne realnosti slovenskega jezika glede na jezikovno rabo, izkazano v raznovrstnih sodobnih, predvsem korpusnih, gradivskih virih. V okviru 762 slovarskih sestavkov, ki jih na makrostrukturni ravni uvaja enobesedna iztočnica, so celovito in sistematično opisane pomenske, slovnične, pragmatične in druge lastnosti eno- in večbesednih nefrazeoloških in frazeoloških leksikalnih enot. Slovarska zasnova je natančneje prikazana v Konceptu novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki so ga leta 2015 potrdili in sprejeli Znanstveni svet Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Znanstveni svet ZRC SAZU, Razred za filološke in literarne vede SAZU in Predsedstvo SAZU.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 2022
Slovar slovenskega knjižnega jezika 2022 prinaša sodoben jezikovni opis izseka večplastne in kompleksne jezikovne realnosti slovenskega jezika glede na jezikovno rabo, izkazano v raznovrstnih sodobnih, predvsem korpusnih, gradivskih virih. V okviru 489 slovarskih sestavkov, ki jih na makrostrukturni ravni uvaja enobesedna iztočnica, so celovito in sistematično opisane pomenske, slovnične, pragmatične in druge lastnosti eno- in večbesednih nefrazeoloških in frazeoloških leksikalnih enot. Slovarska zasnova je natančneje prikazana v Konceptu novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki so ga leta 2015 potrdili in sprejeli Znanstveni svet Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Znanstveni svet ZRC SAZU, Razred za filološke in literarne vede SAZU in Predsedstvo SAZU.
Kje pa vas jezik žuli?
Monografija Kje pa vas jezik žuli? prinaša na empirični metodi oz. uporabniški izkušnji pripravljen izbor jezikovnih zadreg, ki se izkazujejo na različnih ravneh jezikovne zgradbe: na izrazni ravni, na skladenjsko-pomenski in besedilni ravni. Ne odstira pa le problematičnih poglavij v jezikovnem sistemu, temveč sega tudi na področja stilistike in normativnosti, torej vrednotenja jezikovnih prvin glede na tradicionalne sisteme socialne- in funkcijske zvrstnosti, na gibanje znotraj jezika in na tihe spremembe v elektronski dobi, ki jih sodobno jezikoslovje lahko že zaznava in tudi opisuje.
Novejša slovenska leksika
Znanstvena monografija se v grobem deli na dva dela, in sicer na teoretično oz. leksikološko-leksikografsko obravnavo novonastale leksike in na urejeno gradivno predstavitev z obsežnima seznamoma nove leksike s pomenotvornega in besedotvornega vidika. Seznam novejšega besedja je z leksemskega in pomenotvornega vidika nadgradila mag. Alenka Gložančev s sodelovanjem strokovne sodelavke Lučke Uršič. Drugi, besedotvorni seznam je delo doc. dr. Primoža Jakopina s sodelovanjem mlade raziskovalke Mije Michelizza. Koordinatorsko in uredniško delo v smislu ureditve naštetih vsebin v samostojno publikacijo in delne vsebinske prispevke k posameznim poglavjem pa je opravila nosilka projekta doc. dr. Andreja Žele.
Pravopisna stikanja
Namen monografije je predstaviti utemeljitve za dopolnitve in spremembe pravopisnih pravil, hkrati pa tudi za potrditev njihove ustreznosti. Pravopisna problematika se je po obdobju kritik ob izidu SP 2001 v zadnjem desetletju umaknila v ozadje in nova vprašanja niso bila več strokovno tematizirana v tolikšni meri, kot smo bili vajeni v preteklih obdobjih, čeprav ostajajo enako pereča. Zlasti javno zastavljena jezikovna vprašanja opozarjajo na pomanjkljivosti obstoječih pravil, na težave pri njihovem interpretiranju in na nove, še ne evidentirane položaje rabe. Monografijo, v kateri je svoja spoznanja strnilo 18 avtorjev, sestavljajo trije vsebinski sklopi: prispevki prvega sklopa umeščajo pravopisni dogovor v širše družbeno okolje, v drugem avtorji iščejo odgovore na posamezna tradicionalna, a še vedno odprta pravopisna vprašanja. V tretjem sklopu je odprto vprašanje posredništva in posrednikov pravopisa, terminologije, pravorečnih ter onomastičnih vprašanj v pravopisu. Iz prispevkov v monografiji je razvidna težnja po posodobitvi pravopisnih smernic, po večji avtentičnosti jezikovnega gradiva in odprtosti do že uveljavljenih slogovnih možnosti.
