You may have to Search all our reviewed books and magazines, click the sign up button below to create a free account.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016 je elektronska izdaja, ki predstavlja leksikografski in teoretski doprinos temeljnega informativno-normativnega enojezičnega razlagalnega slovarja slovenskega jezika. Novi slovar slovenskega knjižnega jezika je temeljni informativno-normativni enojezični razlagalni slovar slovenskega jezika srednjega obsega, ki opisuje jezikovno stanje in pojmovni svet sodobnega slovenskega jezika, interpretirana glede na jezikovno rabo, izkazano v raznovrstnih sodobnih, predvsem korpusnih, gradivskih virih. V okviru njegovih slovarskih sestavkov, ki jih na makrostrukturni ravni uvaja enobesedna iztočnica, so celovito in sistematično opisane pomenske, slovnične, pragmatične in druge lastnosti eno- in večbesednih nefrazeoloških in frazeoloških leksikalnih enot. Slovar je izdelan povsem na novo in je v skladu s sodobno leksikografsko prakso oblikovan primarno za uporabo v spletnem okolju in drugih digitalnih okoljih. Jezikovni podatki so v njem opisani, organizirani in prikazani tako, da bi bil slovar čim bolj uporaben in razumljiv.
Monografija Kje pa vas jezik žuli? prinaša na empirični metodi oz. uporabniški izkušnji pripravljen izbor jezikovnih zadreg, ki se izkazujejo na različnih ravneh jezikovne zgradbe: na izrazni ravni, na skladenjsko-pomenski in besedilni ravni. Ne odstira pa le problematičnih poglavij v jezikovnem sistemu, temveč sega tudi na področja stilistike in normativnosti, torej vrednotenja jezikovnih prvin glede na tradicionalne sisteme socialne- in funkcijske zvrstnosti, na gibanje znotraj jezika in na tihe spremembe v elektronski dobi, ki jih sodobno jezikoslovje lahko že zaznava in tudi opisuje.
D. Ženske in kulturni turizem se ukvarja z vlogo in vplivom žensk kot uporabnic kulturnega turizma ter z možnostjo razvoja novih »ženskih« destinacij;
Slovar slovenskega knjižnega jezika 2023 prinaša sodoben jezikovni opis izseka večplastne in kompleksne jezikovne realnosti slovenskega jezika glede na jezikovno rabo, izkazano v raznovrstnih sodobnih, predvsem korpusnih, gradivskih virih. V okviru 545 slovarskih sestavkov, ki jih na makrostrukturni ravni uvaja enobesedna iztočnica, so celovito in sistematično opisane pomenske, slovnične, pragmatične in druge lastnosti eno- in večbesednih nefrazeoloških in frazeoloških leksikalnih enot. Slovarska zasnova je natančneje prikazana v Konceptu novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki so ga leta 2015 potrdili in sprejeli Znanstveni svet Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Znanstveni svet ZRC SAZU, Razred za filološke in literarne vede SAZU in Predsedstvo SAZU.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 2019 prinaša sodoben jezikovni opis izseka večplastne in kompleksne jezikovne realnosti slovenskega jezika glede na jezikovno rabo, izkazano v raznovrstnih sodobnih, predvsem korpusnih, gradivskih virih. V okviru 500 slovarskih sestavkov, ki jih na makrostrukturni ravni uvaja enobesedna iztočnica, so celovito in sistematično opisane pomenske, slovnične, pragmatične in druge lastnosti eno- in večbesednih nefrazeoloških in frazeoloških leksikalnih enot. Slovarska zasnova je natančneje prikazana v Konceptu novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki so ga leta 2015 potrdili in sprejeli Znanstveni svet Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Znanstveni svet ZRC SAZU, Razred za filološke in literarne vede SAZU in Predsedstvo SAZU.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 2022 prinaša sodoben jezikovni opis izseka večplastne in kompleksne jezikovne realnosti slovenskega jezika glede na jezikovno rabo, izkazano v raznovrstnih sodobnih, predvsem korpusnih, gradivskih virih. V okviru 489 slovarskih sestavkov, ki jih na makrostrukturni ravni uvaja enobesedna iztočnica, so celovito in sistematično opisane pomenske, slovnične, pragmatične in druge lastnosti eno- in večbesednih nefrazeoloških in frazeoloških leksikalnih enot. Slovarska zasnova je natančneje prikazana v Konceptu novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki so ga leta 2015 potrdili in sprejeli Znanstveni svet Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Znanstveni svet ZRC SAZU, Razred za filološke in literarne vede SAZU in Predsedstvo SAZU.
Namen monografije je predstaviti utemeljitve za dopolnitve in spremembe pravopisnih pravil, hkrati pa tudi za potrditev njihove ustreznosti. Pravopisna problematika se je po obdobju kritik ob izidu SP 2001 v zadnjem desetletju umaknila v ozadje in nova vprašanja niso bila več strokovno tematizirana v tolikšni meri, kot smo bili vajeni v preteklih obdobjih, čeprav ostajajo enako pereča. Zlasti javno zastavljena jezikovna vprašanja opozarjajo na pomanjkljivosti obstoječih pravil, na težave pri njihovem interpretiranju in na nove, še ne evidentirane položaje rabe. Monografijo, v kateri je svoja spoznanja strnilo 18 avtorjev, sestavljajo trije vsebinski sklopi: prispevki prvega sklopa umeščajo pravopisni dogovor v širše družbeno okolje, v drugem avtorji iščejo odgovore na posamezna tradicionalna, a še vedno odprta pravopisna vprašanja. V tretjem sklopu je odprto vprašanje posredništva in posrednikov pravopisa, terminologije, pravorečnih ter onomastičnih vprašanj v pravopisu. Iz prispevkov v monografiji je razvidna težnja po posodobitvi pravopisnih smernic, po večji avtentičnosti jezikovnega gradiva in odprtosti do že uveljavljenih slogovnih možnosti.
Sprotni slovar slovenskega jezika 2022 v 349 iztočnicah prinaša novejše, uveljavljajoče se besedje, ki ga še ni v drugih slovarjih, predlagajo pa ga zlasti jezikovni uporabniki, in v nekoliko manjši meri najnovejše pomene besedja, ki je v drugih slovarjih že zajeto. Iztočnice so opremljene s polnimi oblikoslovnimi podatki in temeljnimi podatki o pomenu, rabi in morebitni zaznamovanosti besede. Za nabor besedja v slovarju je zaradi njegove ažurnosti značilen velik vpliv zunanjih okoliščin, kar se je še posebej pokazalo v letu 2021: v slovar je prišlo mnogo besedja, povezanega s problematiko cepljenja (proti covidu-19), npr. anticepilec, anticepilka, provakser, stalne besedne zveze (ki jih slovar prav tako opisuje) imunski pobeg, prebojna okužba ipd. V letu 2022 se je nato nabor besedja vrnil v običajne tematske okvire, dodane pa so bile tudi razlage izvora v obliki etimoloških osvetlitev.
Monografija, ki sestoji iz treh sklopov, uvodoma pojasnjuje različne družbene okoliščine, najprej tiste, ki vplivajo na odnos med jezikovnimi uporabniki in univerzalnim normativnim jezikovnim priročnikom, kakršnega na Slovenskem »pooseblja« pravopis~nato pa tudi aktualne okoliščine, ki so povezane s tehnološkim napredkom in vplivajo na večjo produktivnost potencialnih in dejanskih tvorcev novomedijskih besedil, s tem pa posredno tudi na pospešeno dinamiko jezikovnega razvoja.
Knjiga Strokovni posvet o novem slovarju slovenskega jezika vsebuje prispevke in razprave z dvodnevnega istoimenskega posveta. Obravnavana so vprašanja zasnove in izdelave novega slovarja, kot so sestava geslovnika, pravopisne rešitve, vprašanje narečnega gradiva in etimoloških osvetlitev, vprašanje prikaza frazeologije in terminologije v slovarju.