Welcome to our book review site go-pdf.online!
You may have to Search all our reviewed books and magazines, click the sign up button below to create a free account.
Postavitev analitičnega modela osi ceste na temelju analize podatkovnega modela DRSC
Na DRSC ima zbiranje podatkov o cestah dolgo tradicijo. Vsi podatki, ki se nahajajo v podatkovnih zbirkah, so prostorsko opredeljeni, vendar na relativen način. Podan je cestni odsek in odmik od začetka odseka. Če se odsek spremeni, podatek o legi ne velja več. Naloga je nastala kot alternativa takemu določanju lege v prostoru. Vse lokacije so absolutno opredeljene s prostorskimi koordinatami. Ne glede, kako se cestna mreža spreminja, je enoličnost lege zagotovljena. Ker je ljudem relativni način bližji, so predlagane pretvorbene funkcije.
Ažuriranje BCP o prehodnih mestih na meji z Republiko Hrvaško
Cilji projekta so bili naslednji: pregled sedanjega stanja prehodnih mest med Slovenijo in Hrvaško; predlog ukrepov za ureditev prehodov; ocena stroškov realizacije predlaganih ukrepov. Rezultat naloge je digitalna baza podatkov, ki omogoča pregledovanje po posameznih prehodnih mestih po občinah, po šifrah ali tipih prehodnih mest ali po sektorjih meje s pomočjo grafičnega prikaza. Za izdelavo podatkovne baze je bil najprej pripravljen relacijski podatkovni model, ki povezuje naslednje sklope: mikrolokacijo prehoda (pozicionirano z GPS in kartirano), družbeno-ekonomske podatke o vplivnem področju, promet in vrsto uporabnikov, opis prehodnega mesta.
Analiza vzdrževalskih poti kot posledica lokacij obstoječih cestnih baz
Optimizacija vzdrževalskih poti zimskih cestnih baz po posameznih cestnih podjetjih se izkazuje v zmanjšanju stroškov zimske službe. Raziskava je sestavljena iz analize značilnosti odsekov glede na lego v prostoru, dolžino in kategorijo ceste in analize vzdrževalskih poti na področju vsake zimske cestne baze. Za optimalne mejne točke, glede na vzdrževalske poti, je bila izdelana analiza odzivnih časov in transportnih stroškov glede na obstoječe stanje.
Študija postavitve snežnih kolov na državnih cestah v RS v času zimske službe
Izhodiščni predpostavki optimizacije postavljanja snežnih kolov sta vidika ohranjanja zadostnih pogojev varnosti v cestnem prometu in nižanja stroškov postavljanja kolov. Izvedena je bila analiza klimatskih pogojev, značilnosti terena, po katerih potekajo ceste in tehničnih elementov ceste. Na tej osnovi so bila določena področja, kjer je potreben določen režim postavljanja kolov. Na osnovi različnih naborov parametrov izdelane različice postavitve kolov so bile finančno ovrednotene.
Analiza obstoječega podatkovnega modela cestnega gospodarstva
Naloga je bila izvedena v štirih vsebinskih sklopih: Preveritev skladnosti postopkov in podatkovne sheme, Povratni inženiring baze, Analiza postopkov poslovanja in Razširitev podatkovnega modela. V okviru prve faze so bile posnete centralne podatkovne sheme in evidentirane druge baze podatkov. V drugi fazi je bila izvedena prevedba fizičnega modela baze v logični model, ki je element uporabniškega pogleda na informacijski sistem. V okviru tretje faze je bila ugotovljena podprtost poslovanja z vidika izvajanja delovnih procesov in z vidika izvajanja zakonsko določenih nalog DRSC. Na tej osnovi je bil izdelan ciljno usmerjeni pogled na podatkovno bazo, ki predstavlja koncept integracije podatkovnih struktur. Konceptualno osnovo za izvedbo četrte faze predstavlja sistem upravljanja s premoženjem v cestnem sektorju. Predlagana je bila razširitev organizacijskih navodil in razširitev podatkovnega modela, ki zajema vzpostavitev nove sheme podatkov ter migracijo in integracijo obstoječih podatkov.
Določitev vplivnega območja križišč na državni cestni mreži v pristojnosti DRSC
Cilji naloge je evidentirati vsa križišča na državni cestni mreži v pristojnosti Direkcije Republike Slovenije za ceste, vzpostaviti bazo križišč, določiti vplivno območje posameznega križišča, določiti lastnosti posameznega križišča ter določiti širša območja križišč, ki zajemajo več križišč, katerih vplivna območja se prekrivajo. Vplivna območja križišč bodo omogočala boljše in natančnejše analize prometne varnosti ter analize samih križišč. Vsa križanja na državnem cestnem omrežju so bila določena z GIS analizo, parametri pa so bili določeni s programom VIPOS, ki omogoča dinamični vpogled na cesto in na bočne elemente ceste.
Študija postavitve vremenskih postaj za javljanje poledice na državnih cestah
Ozemlje Slovenije smo na osnovi klimatoloških in morforloških podatkov razdelili na področja z enako verjetnostjo pojavljanja poledice na cesti. Določeno je bilo optimalno število vremenskih postaj in njihova postavitev na državni cestni mreži. Zasnovan je bil tudi računalniški model za integracijo merilnih podatkov v obvestilni sistem ter pilotski cestni vremenski informacijski sistem.
Metodologija opredelitve obsega sofinanciranja obvoznic naselij
V nalogi Metodologija opredelitve obsega sofinanciranja obvoznic naselij so najprej predstavljeni vplivi prometa na okolje in druge udeležence v prometu (prebivalce naselij, pešce in kolesarje). Na tej osnovi so oblikovane izhodiščne strokovne osnove za določitev deležev sofinanciranja na osnovi koristi, ki jih prinašajo obvozne ceste posameznim subjektom.
Prognoza prometne varnosti v Sloveniji II
Cilj naloge je bil oblikovanje modela s pomočjo katerega bo mogoče kvalitetno napovedovanje posledic prometnih nesreč na osnovi dane podatkovne osnove. Kot najprimernejši model za izvedbo opredeljenega cilja naloge je bila določena družina modelov ARIMA. V nalogi je izvedeno modeliranje posledic prometnih nesreč z modeli ARIMA, ki zajema identifikacijo modela, ocenjevanje modela, diagnozo modela in izdelavo napovedi posledic prometnih nesreč v prihodnjem (kratkoročnem) obdobju. To bo omogočalo spremljanje vrednosti pojava in oceno odmikov dejanskih od napovedanih vrednoati. V kolikor bodo ti odmiki znatni, se lahko takoj sproži raziskava vzrokov za te odmike.
Razvojno - raziskovalni projekt
Problematika vijačenja na avtocestah je v Sloveniji že dobro poznana, saj ji je bilo v preteklih letih posvečenega veliko truda, znanja in energije. Ukrepi so se izvajali samo na avtocestah in hitrih cestah, ostale državne ceste pa so bile zanemarjene. Zato je ta razvojno-raziskovalni projekt orientiran na državno cestno omrežje v pristojnosti Direkcije Republike Slovenije za ceste (DRSC), ki obsega nekaj manj kot 6.000 km cest različnih kategorij. Na državnih cestah (DRSC) se nahaja približno 28.000 vijačenj. Vsa vijačenja so potencialna mesta nastanka pojava hidroplaninga, še posebej nevarna pa so vijačenja pri minimalnih vzdolžnih nagibih (med -1 % in +1 %), kjer prihaja do ...
