Welcome to our book review site go-pdf.online!
You may have to Search all our reviewed books and magazines, click the sign up button below to create a free account.
Women, Nationalism, and Social Networks in the Habsburg Monarchy, 1848–1918
Women, Nationalism, and Social Networks in the Habsburg Monarchy, 1848–1918 focuses on the lives of women in Southeastern Europe during the nineteenth and twentieth centuries, exploring the intersection of gender and nationalism. By looking at a wide range of sources and employing rich historiography, this collection investigates the currents of women’s emancipatory efforts in a climate of conflicting assumptions relating to nationhood and nationalization. This book sheds light on a time when both women and nations were working to assert themselves, and how women promoted the national cause in an attempt to assume stronger roles in the public sphere. The volume studies areas that were na...
Slovensko izseljenstvo v luči otroške izkušnje
Otroštvo v slovenskem izseljenstvu sodi med manj raziskane izseljenske teme. Knjiga ga poskuša osvetliti z zornih kotov različnih znanstvenih disciplin. Izhajajoč iz mnogovrstnosti zgodovinskih in kulturoloških definicij otrok ter kategorij otrok v izseljenstvu, predstavljenih v prvem, uvodnem delu knjige, so avtorje zanimala predvsem tista vprašanja, ki se jih dosedanje študije izrazito površno dotikajo ali pa so v njih sploh v celoti spregledana. Tako so v drugem delu knjige najprej pogledali na otroštvo v izseljenstvu, kot se odraža v slovenski izseljenski književnosti in medmrežnih vsebinah. Tretji del knjige se osredotoča na doslej v veliki meri prezrte vidike otroštva v n...
Priseljevanje in društveno delovanje Slovencev v drugih delih jugoslovanskega prostora
Tematika priseljevanja Slovencev v prostor nekdanje Jugoslavije in delovanja kulturnih društev, ki so jih ustanavljali tamkajšnji Slovenci v razliènih obdobjih novejše zgodovine, je šele po razpadu skupne države postala zanimivejša za obširnejšo obravnavo raziskovalcev s podroèja mednarodnih migracij. Dotlej je bila ta tematika v primerjavi z raziskavami slovenskega izseljenstva v drugih delih sveta dolgo èasa zapostavljena. Knjiga je razdeljena v tri kronološko zasnovane dele: Zgodovinski oris, Med preteklostjo in sedanjostjo ter Pregled aktualnega stanja; vsi trije deli v kar najveèji meri upoštevajo tudi dosedanje raziskovalne rezultate drugih avtorjev. Podatki in raziskoval...
Naše znanstvenice
Knjiga je zasnovana kot zbirka prispevkov o znanstvenicah, ki so svojo znanstveno disciplino premaknile »korak naprej«. S tem imamo v mislih raziskovalke, profesorice, inovatorke, avtorice pomembnega znanstvenega preboja ali odkritja, patenta, ali pa znanstvenice, ki so v svoje znanstveno področje uvedle novo prakso in metodologijo, ustanovile inštitut oziroma oddelek, ali pa vzpostavile pogoje za razvoj novih znanstvenih disciplin. Profesionalne biografije 27 žensk predstavljenih v tej knjigi odkrijejo veliko več plasti tega kaj ukavrjanje z znanostjo dejansko zaobjema. Znanstveni prispevek žensk je prikazan skozi zgodbe o njihovem delu in življenju, ker profesionalno/javno nikoli ni ločeno od zasebnega/intimnega. Vprašanje kdo raziskuje nikoli ni ločeno od tega kaj oz. kateri predmet raziskuje in kako to počne. Eseji pripovedujejo zgodbo tudi o širšem družbenem prispevku, ki so ga znanstvenice pustile za sabo, ki gre bistveno onkraj ozko razumljenega znanstvenega dela. Tako knjiga želi prispevati tudi spreminjanju razumevanja kaj znanost je, kot proces ustvarjanja vednosti in znanja, kot človeško delo, družbena praksa in poslanstvo.
Slovensko izseljenstvo v luèi otroške izkušnje
Otroštvo v slovenskem izseljenstvu sodi med manj raziskane izseljenske teme, knjiga pa ga poskuša osvetliti z zornih kotov različnih znanstvenih disciplin. Izhajajoč iz mnogovrstnosti zgodovinskih in kulturoloških definicij otrok ter kategorij otrok v izseljenstvu, predstavljenih v prvem, uvodnem delu knjige, smo v drugem delu knjige najprej pogledali na otroštvo v izseljenstvu, kot se odraža v slovenski izseljenski književnosti in medmrežnih vsebinah. Tretji del knjige se osredotoča na manj raziskane vidike otroštva v nekaterih posebnih izseljenskih situacijah. Avtorice v svojih poglavjih namreč raziskujejo intimno doživljajske migrantske izkušnje otrok aleksandrink, izgnanih otrok in otrok diplomatov. Metodološko stičišče različnih disciplinarnih in avtorskih pristopov raziskave je predvsem v poskusu subjektivizacije predmeta obravnave, oprtem tudi na čim različnejša osebna pričevanja.
Nadzor migracij na Slovenskem od liberalizma do socializma
So selitve in nadzor nad migranti res samo vprašanje globalizacije in eden izmed velikih izzivov naše ere? Prav gotovo ne. Mobilni ljudje so od nekdaj predmet posebne pozornosti, saj so selitveni pojavi rezultat in hkrati dejavnik družbenih in relacijskih dinamik, viri integracijskih procesov in konfliktov. Zato je bil odnos do izseljencev in priseljencev v zgodovini vselej aktualen in je našel mesto v politično-administrativnih sistemih in praksah. Slovenski prostor je z vidika nadzora migracij posebno zanimiv, saj zaradi geopolitičnih sprememb in sistemskih družbeno-političnih prehodov omogoča privilegirano opazovanje prelomov in kontinuitet v odnosih med državo in migracijami. Pričujoči zbornik ponuja nekaj uvidov v migracijske režime, politike in nadzorne prakse v treh zgodovinskih fazah, ki so zaznamovale problematiko migracij v 19. in 20. stoletju, in sicer v dobi liberalizma do prve svetovne vojne, v času izrazitih nacionalizmov med svetovnima vojnama ter v času po drugi svetovni vojni, ko je prek slovenskega ozemlja potekala delitev med socialističnim in kapitalističnim svetom.
Krila migracij [drugi natis]
Življenjske zgodbe migrantk predstavljamo zato, ker brez subjektivnih izkušenj tistih, ki odidejo, in tistih, ki ostanejo, migracijskih procesov sploh ne moremo razumeti. V svetu se posebna raziskovalna pozornost migrantkam posveča šele zadnji dve desetletji, ko se je uveljavilo prepričanje, da so migracije spolno obeleženi procesi in da je treba poleg makroekonomskih in političnih vzrokov razumeti tudi splet družinskih in prijateljskih vezi in mrež, znotraj katerih se sprejemajo usodne odločitve o selitvah. S pomočjo življenjskih zgodb in z rabo (avto)biografskih virov nas študije migracij seznanjajo z različnimi vlogami, izkušnjami, položaji in obravnavami moških in žensk v migracijskih kontekstih v preteklosti in danes. Knjiga – delo sedmih avtoric in avtorjev: Mirjam Milaharčič Hladnik, Marjan Drnovšek, Urška Strle, Jernej Mlekuž, Katja Skrlj, Sanja Cukut in Špela Kalčić – je prispevek k obogatitvi te vednosti in razumevanju migracij na Slovenskem.
Osebnosti slovenskega novinarstva
Medijski diskurzi ključno sooblikujejo javni prostor skupnosti, pri tem pa so posamezne novinarske, uredniške ali publicistične osebnosti pomembni generatorji in svetilniki prevladujočih idejnih vizij. Narava novinarskega, uredniškega ali publicističnega dela zato terja jasno nazorsko usmeritev ustvarjalcev medijskih prispevkov za posredovanje različnih pogledov na življenje v družbi. Kot je običajno v tovrstnih monografijah, ki so izšle v zadnjih letih v okviru Biografskih študij, nas tudi v biografski tematizaciji novinarskih osebnosti zanimajo poklicna, osebna, časovna idr. razmerja avtorjev do obravnavanih osebnosti, ki so v danem primeru še zlasti zgovorna, saj ob biografskih študijah obenem ilustrirajo dolgoživost pisanih spektrov pogledov na razumevanje družbene stvarnosti, ki so jih posamezne novinarske osebnosti povzemale od predhodnikov, jih (so)utemeljevale in s svojim avtorskim prispevkom zastopale ter jih slednjič prenašale na prihodnje generacije. Morda izvemo o slovenskem novinarstvu 20. stoletja več v tej študiji kot v zgodovinskih analizah političnih ideologij in strankarskih zdrah, je zapisala recenzentka Manca Košir.
Mariborske osebnosti
Osnovna intenca za oblikovanje imaginarne skupine osebnosti, ki je ne povezuje niti čas niti področje ustvarjanja, temveč edinole mesto Maribor, je želja po oblikovanju podpornega okolja Novemu slovenskemu biografskemu leksikonu. Opazna slabša zastopanost osebnosti iz širšega mariborskega prostora v Slovenskem biografskem leksikonu, ki je izhajal med letoma 1925 in 1991, je posledica velikih družbenih pretresov v mariborskem mikroprostoru 20. stoletja, ki so povzročali povečano fluktuacijo prebivalstva, pa tudi hoten ali nehoten izbris celotnih skupin ljudi, če omenimo zgolj nemško skupnost ali ruske emigrante v Mariboru. Pričujoča besedila biografskih študij skušajo odpreti pogled na bolj ali manj pozabljene ljudi, ki so se rodili v Mariboru ali so v njem ustvarjali, nekateri vse življenje, drugim pa je bilo mesto le ena od življenjskih postaj. Obravnava najmlajše osebnosti tokratnega nabora, baletnega plesalca in koreografa Edwarda Cluga, želi biti opomnik, da je edino relevantno zgodovinopisje tisto, ki verodostojno odraža stvarnost tako, da neprenehoma vzpostavlja komunikacijo s sedanjostjo.
Osebnosti slovenske medicine
Poklicna kategorija zdravnikov v slovenskem prostoru je za raziskovalce preteklosti zanimiva, ker so bili zdravniki kot eni prvih izobražencev zlasti v času pred drugo svetovno vojno podobno kot pravniki močno vpeti v javno delovanje v svojih lokalnih okoljih, kjer so ostali v kolektivnem spominu v enaki meri ali celo bolj zaradi javnega delovanja kot zaradi osnovne profesije. Tematske monografije o slovenskih osebnostih vsebinsko tesno navezujemo na delo Novega Slovenskega biografskega leksikona, posamezni prispevki zato v osnovnih obrisih sledijo strukturi biografskega gesla, s poudarkom na kulturnozgodovinski perspektivi pa so avtorji na suhoparne biografske podatke prepričljivo pripeli široko dinamiko barvitih življenj posameznikov in obenem odpirali poglede tudi na svoja različna osebna, poklicna idr. razmerja do obravnavanih osebnosti.
