You may have to Search all our reviewed books and magazines, click the sign up button below to create a free account.
The last volume of the Discourses of Collective Identity in Central and Southeast Europe 1770–1945 series presents 46 texts under the heading of "antimodernism". In a dynamic relationship with modernism, from the 1880s to the 1940s, and especially during the interwar period, the antimodernist political discourse in the region offered complex ideological constructions of national identification. These texts rejected the linear vision of progress and instead offered alternative models of temporality, such as the cyclical one as well as various narratives of decline. This shift was closely connected to the rejection of liberal democratic institutionalism, and the preference for organicist mod...
This is the second part of the third volume of the four-volume series, a daring project of CEU Press, presenting the most important texts that triggered and shaped the processes of nation-building in the many countries of Central and Southeast Europe. The aim is to confront ‘mainstream’ and seemingly successful national discourses with each other, thus creating a space for analyzing those narratives of identity which became institutionalized as “national canons.” After the volumes focousing on the late enlightenment and the emergence of national romanticism, two books elaborate on the phenomenon of modernism in eastern Europe. Modernism is conceived as a counterpart to modernity, the...
Notwithstanding the advantages of physical power, the struggle for survival among societies is not merely a matter of serial armed clashes but of the nation's spiritual resources that in the end always decide upon the victory. In Europe, there indeed exist independent countries, insignificant from the point of view of the entire civilization, and born by sheer coincidence, yet, this coincidence, this fancy, or diplomatic ploy that created them can just as easily bring them to an end---the nations that count in the political calculations are only the enlightened ones. Therefore, our nation should not merely grow in power, strengthen its character, and foster in people the feeling of love for ...
Poklicna kategorija zdravnikov v slovenskem prostoru je za raziskovalce preteklosti zanimiva, ker so bili zdravniki kot eni prvih izobražencev zlasti v času pred drugo svetovno vojno podobno kot pravniki močno vpeti v javno delovanje v svojih lokalnih okoljih, kjer so ostali v kolektivnem spominu v enaki meri ali celo bolj zaradi javnega delovanja kot zaradi osnovne profesije. Tematske monografije o slovenskih osebnostih vsebinsko tesno navezujemo na delo Novega Slovenskega biografskega leksikona, posamezni prispevki zato v osnovnih obrisih sledijo strukturi biografskega gesla, s poudarkom na kulturnozgodovinski perspektivi pa so avtorji na suhoparne biografske podatke prepričljivo pripeli široko dinamiko barvitih življenj posameznikov in obenem odpirali poglede tudi na svoja različna osebna, poklicna idr. razmerja do obravnavanih osebnosti.
V znanstveni monografiji so nanizani slovenski igralci in igralke ter režiserji in režiserke, ki jih povezuje prestopanje ustaljenih predstav o gledališču. Zbrane biografske študije govorijo tudi o meji med hladno zavezanostjo znanstveni obravnavi in tisto težko merljivo, težko ulovljivo in še težje opredeljivo dimenzijo nevidno bivajočega v človeških odnosih, ki v obliki tesnih ali ohlapnih socialnih mrež bistveno opredeljuje ne le vsakokratna osebna, ampak tudi družbena razmerja. S tem, ko so avtorji prispevkov ponudili svoje poglede na obravnavane osebnosti z različnih izobrazbenih, poklicnih, osebnih idr. pozicij, so močno razširili kulturnozgodovinski horizont. Harmonično razmerje med objektivnim in subjektivnim pristopom je ključ do kar najbolj prepričljivih biografskih študij. Ker so pogledi avtorjev prispevkov tudi osebni, pomenijo ne le dragocen prispevek k razumevanju gledaliških osebnostih, ampak so tudi prvovrsten vir za proučevanje mentalitet posameznih dob. Nenazadnje je treba v zvezi z biografskimi študijami omeniti še neko mejo: ideja o absolutno objektivnem pogledu na sočloveka je v svojem bistvu antihumanistična.
Osnovna intenca za oblikovanje imaginarne skupine osebnosti, ki je ne povezuje niti čas niti področje ustvarjanja, temveč edinole mesto Maribor, je želja po oblikovanju podpornega okolja Novemu slovenskemu biografskemu leksikonu. Opazna slabša zastopanost osebnosti iz širšega mariborskega prostora v Slovenskem biografskem leksikonu, ki je izhajal med letoma 1925 in 1991, je posledica velikih družbenih pretresov v mariborskem mikroprostoru 20. stoletja, ki so povzročali povečano fluktuacijo prebivalstva, pa tudi hoten ali nehoten izbris celotnih skupin ljudi, če omenimo zgolj nemško skupnost ali ruske emigrante v Mariboru. Pričujoča besedila biografskih študij skušajo odpreti pogled na bolj ali manj pozabljene ljudi, ki so se rodili v Mariboru ali so v njem ustvarjali, nekateri vse življenje, drugim pa je bilo mesto le ena od življenjskih postaj. Obravnava najmlajše osebnosti tokratnega nabora, baletnega plesalca in koreografa Edwarda Cluga, želi biti opomnik, da je edino relevantno zgodovinopisje tisto, ki verodostojno odraža stvarnost tako, da neprenehoma vzpostavlja komunikacijo s sedanjostjo.
Medijski diskurzi ključno sooblikujejo javni prostor skupnosti, pri tem pa so posamezne novinarske, uredniške ali publicistične osebnosti pomembni generatorji in svetilniki prevladujočih idejnih vizij. Narava novinarskega, uredniškega ali publicističnega dela zato terja jasno nazorsko usmeritev ustvarjalcev medijskih prispevkov za posredovanje različnih pogledov na življenje v družbi. Kot je običajno v tovrstnih monografijah, ki so izšle v zadnjih letih v okviru Biografskih študij, nas tudi v biografski tematizaciji novinarskih osebnosti zanimajo poklicna, osebna, časovna idr. razmerja avtorjev do obravnavanih osebnosti, ki so v danem primeru še zlasti zgovorna, saj ob biografskih študijah obenem ilustrirajo dolgoživost pisanih spektrov pogledov na razumevanje družbene stvarnosti, ki so jih posamezne novinarske osebnosti povzemale od predhodnikov, jih (so)utemeljevale in s svojim avtorskim prispevkom zastopale ter jih slednjič prenašale na prihodnje generacije. Morda izvemo o slovenskem novinarstvu 20. stoletja več v tej študiji kot v zgodovinskih analizah političnih ideologij in strankarskih zdrah, je zapisala recenzentka Manca Košir.
Maribor je mesto nasprotij, ki je v preteklih stoletjih doživelo obdobja razcveta, pa tudi številnih pretresov in nazadovanja: od srednjeveškega centra judovske kulture na Slovenskem, do centra nemštva na južnem Štajerskem, od središča bogate trgovine s kmetijskimi pridelki, do najpomembnejšega industrijskega središča v nekdanji Jugoslaviji. Mesto, ki v današnjem času – v obdobju zaostrenih gospodarskih razmer, propada in je na robu socialnega zloma. Znanstvena monografija Maribor in Mariborčani predstavlja pogled štirinajstih znanstvenikov z različnih raziskovalnih področij humanistike (etnologije, biografike, zgodovine, muzikologije, antropologije, umetnostne in literarne zgodovine) na usode Mariborčanov, gospodarski in kulturni razvoj ter zmogljivosti tega svojstvenega urbanega središča na Slovenskem.
Prehod sodobnih družb v digitalno stvarnost zastavlja veliko vprašanj humanističnim in družboslovnim raziskovalcem, med njimi tudi snovalcem znanstvenih obravnav biografskih vsebin. Raznovrstne spletne biografske platforme brez neodvisnih uredniških odborov ter vpliv družabnih omrežij, ki uporabnike spodbujajo k zaverovanosti v svoje lastne (svetove) biografije, počasi, a vztrajno preoblikuje tudi mesto, pomen in naravo biografskih študij. Novi pomeni biografije v digitalnih družbah postavljajo pred tradicionalne pisce biografskih vsebin okrepljeno zahtevo o nujnosti ohranjanja znanstvenih standardov na področju biografskih študij, ki so pomembni tako z vidika leksikografije kot kulturnozgodovinskega umeščanja osebnosti v prostor in čas. Prvi del monografije zavzemajo poglavja, ki preizprašujejo odnos družb in posameznikov do digitalne stvarnosti, sledijo poglavja, ki tematizirajo odnos drugih humanističnih ved do biografskih vsebin, medtem ko je zadnji del monografije namenjen poglavjem, ki tematizirajo mesto, pomen in naravo biografije v posameznih zgodovinskih obdobjih.
Knjiga petnajstih avtorjev v 51 jedrnatih in zgoščenih zapisih zaokroži predstave in dejstva o pokrajini, ki segajo od opisov najbolj tipičnih kulturnih, naravnih in zgodovinskih znamenitosti pa vse do fenomenov in slik iz vsakdanjega življenja. Knjiga v privlačni opremi in z ilustracijami Srečka Bajde približa Prekmurje tako tistim, ki ga že poznajo (ali vsaj menijo, da ga), kot onim, ki bi radi to slovenska pokrajino in njene lepote še odkrili. _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ The booklet Prekmurje za radovedneže in ljubitelje containing short articles on the characteristics of the economically least developed Slovenian province, is the first in the series of booklets that aim to p...