You may have to Search all our reviewed books and magazines, click the sign up button below to create a free account.
Focusing on Slovenian mythology the book contains a review of Slovenian mythological, historical, and narrative material. Over 150 supernatural beings are presented, both lexically and according to the role that they have in Slovenian folklore. They are classified by type, characteristic, features, and by the message conveyed in their motifs and contents. The material has been analysed in the context of European and some non-European mythological concepts, and the author deals with theory and interpretations as well as the conclusions of domestic and foreign researchers. The book forms new starting points and a classification of supernatural beings within a frame of a number of sources, some of which have been published for the first time in this book.
The bibliography volume of the three-volume East Looks West: East European Travel Writing in Europe collates travel writing published in book form by east Europeans travelling in Europe from ca. 1550 to 2000. It is intended as a fundamental research tool, collecting together travel writings within each national/linguistic tradition, and enabling comparative analysis of such material. It fills an important gap in the existing reference literature, both in western and east European languages, and will be of use to those working in the growing fields of comparative travel writing, regional and national identities, and postcolonialism.These texts exist in surprisingly large numbers, and include ...
None
None
Prva obširna družinska zgodovina v našem prostoru govori o Ipavcih, eni najpomembnejših slovenskih meščanskih »dinastij«. Njihova dejavnost je pomembno zaznamovala slovensko kulturno zgodovino v 19. in v začetku 20. stoletja. Delo prikazuje tako rodbino kot njene posamezne člane. Osrednja pozornost je namenjena štirim skladateljem: Alojzu (1815–1849), Benjaminu (1829–1908), Gustavu (1831–1908) in Josipu (1873–1921) in sicer je v ospredju zgodovinski pomen njihove skladateljske dejavnosti in vpliv njihovih del v slovenskem in tujem prostoru. Predstavljena je tudi medicinska dejavnost pripadnikov družine, politično oziroma javno delovanje Benjamina in Gustava Ipavca, pa tudi krajevna zgodovina najde v študiji svoj prostor. Prva, razprodana izdaja je izšla leta 2001.
Monografija je posvečena opusu akademika dr. Nika Kureta, ki je bil v slovenski etnologiji in folkloristiki druge polovice 20. stoletja ena osrednjih osebnosti in raziskovalec, brez katerega bi bile etnološke in folkloristične raziskave osiromašene za marsikatero dognanje. V knjigi se prepletajo tri ravni ali trije pogledi: najprej gre za osebno – značajsko in biografsko raven, nato za njene poti v primežu časov, krajev, političnih, nazorskih oz. družbenih in zgodovinskih razmer, in naposled za presojo Kuretove znanstvene in strokovne dediščine v okviru razmer, v katerih je bil dejaven, še posebno pa tistih presežkov, ki njegovo izročilo ohranjajo sveže in aktualno v delu njegovih naslednikov. Ti se seveda danes drugače in – zaradi pahljače novih uvidov in spoznanj – tudi kritično ozirajo na njegova, a se hkrati vedno znova spogledujejo z njimi; zrcalijo hkrati prelome in kontinuitete v znanstvenih tradicijah, dialogi med njimi pa so za humanistično znanje še posebej značilni in tudi dragoceni.
Knjiga predstavlja ljudsko pesemsko dediščino potomcev belokranjskih uskokov od 17. stoletja do danes. Avtor objavljene pesmi umešča v njihov življenjski kontekst, zato uvodoma posega tudi v zgodovino uskoških preseljevanj, nato pa predstavi jezikovno in versko podobo belokranjskih uskokov. Osrednji del knjige je posvečen obravnavi zbranega pesemskega gradiva, ki ga komentira s folklorističnega, etnološkega in literarnoteoretskega vidika, te komentarje pa spremljajo še primerjalno jezikovne, stilistične, verzološke in glasbene analize. Avtor nam lepo približa miselni in čustveni svet t. i. dinarske kulture, ki je na Slovenskih tleh živel in preživel do današnjih dni obenem pa odpira tudi nekatere probleme multikulturnosti in poskuša pokazati, kako se je to sobivanje zrcalilo v njeni dolgi tradiciji.
V trinajstih generacijah potomcev znamenitega polihistorja J. V. Valvasorja (1641–1693) najdemo celo vrsto zanimivih ljudi, od znanstvenikov, umetnikov in politikov vse do mučenca Katoliške cerkve in italijanske teroristke. V pričujoči monografiji je skupaj z njihovimi družinami predstavljenih tistih pet, ki so bili na Slovenskem vsak po nečem zadnji. Najstarejši, Franc vitez Gadolla (1797–1866), je zapustil občudovanja vreden, skoraj povsem neuporabljen rokopisni domoznanski opus. Častnika Antona Aleksa barona Dienersperga (1820–1889) so pozabi iztrgali njegovi nedokončani spomini. Janez Nepomuk vitez Resingen (1812–1885) je bil prepoznavna javna osebnost na slovenskem Štajerskem. Skladatelj Rudolf von Weis-Ostborn (1876–1962) iz Gradca, ki je v začetku 20. stoletja deloval v Ljubljani, je danes eden najbolj znanih Valvasorjevih potomcev. Najbolj tragična osebnost je bil mariborski Nemec Karl Mayer (1890–1941), ki je kot psihični bolnik postal žrtev nacistične evtanazije in bil zadnji na Slovenskem živeči Valvasorjev potomec sploh.
Knjiga je prva iz obsežnega opusa sistemizacije slovenskih ljudskih pravljic po vzoru zadnje dopolnjene izdaje Mednarodnega tipnega indeksa pravljic (H.-J. Uther, The Types of International Folktales 2004). Zaobjema slovenske živalske pravljice in basni, ki so uvrščene med prvih 299 številk mednarodnega klasifikacijskega sistema. Prinaša doslej težko dostopno in arhaično mednarodno primerljivo gradivo, ki je tukaj prvič objavljeno v celoviti in sistematični obliki. S prenosom sodobnih znanstvenih dosežkov na slovensko raziskovalno področje, spremnimi študijami in komentarji ter aplikacijo mednarodnega klasifikacijskega sistema pri razvrščanju gradiva delo olajšuje nadaljnji r...