You may have to Search all our reviewed books and magazines, click the sign up button below to create a free account.
"Language Variation European Perspectives III" contains 18 selected papers from the International Conference on Language Variation in Europe which took place in Copenhagen 2009. The volume includes plenaries by Penelope Eckert ( Where does the social stop? ) and Brit Maehlum (on how cities have been viewed by dialectologists, sociolinguists and lay people). In between these two longer papers, the editors have selected 16 others ranging over a wide field of interest from phonetics (i.a. Stuart-Smith, Timmins and Alam) via syntax (Wiese) to information structure (Moore and Snell) and from cognitive semantics (Levshina, Geeraerts and Spelman) to the perceptual study of intonation (Feizollahi and Soukup). Several of the papers concern methodological questions within corpus based studies of variation (Buchstaller and Corrigan, Vangsnes and Johannessen, and Ruus and Duncker). Taken as a whole the papers demonstrate how wide the field of variation studies has become during the last two decades. It is now central to almost all linguistic subfields."
Publikacija je zbornik povzetkov prispevkov 12. letnega srečanja Združenja za slovansko jezikoslovje (Slavic Linguistics Society) (Ljubljana, 21.–24. september 2017, v organizaciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter Oddelka za slavistiko, Oddelka za slovenistiko in Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani). Zbornik vsebuje okrog 100 prispevkov, katerih avtorji so jezikoslovci iz Severne Amerike, Evrope, Rusije, Južne Koreje in Japonske, ki se ukvarjajo z znanstvenim preučevanjem slovanskih jezikov. V prispevkih so v duhu omogočanja enakih možnosti vsem in ohranjanja metodološkega pluralizma v znanosti zastopane različne jezikoslovne poddiscipline, teoretični modeli in metodološki pristopi, saj je glavni namen delovanja združevanja prav vzpostavljanje tvornega dialoga med njimi.
The strong development in research on grammatical number in recent years has created a need for a unified perspective. The different frameworks, the ramifications of the theoretical questions, and the diversity of phenomena across typological systems, make this a significant challenge. This book addresses the challenge with a series of in-depth analyses of number across a typologically diverse sample, unified by a common set of descriptive and analytic questions from a semantic, morphological, syntactic, and discourse perspective. Each case study is devoted to a single language, or in a few cases to a language group. They are written by specialists who can rely on first-hand data or on material of difficult access, and can place the phenomena in the context of the respective system. The studies are preceded and concluded by critical overviews which frame the discussion and identify the main results and open questions. With specialist chapters breaking new ground, this book will help number specialists relate their results to other theoretical and empirical domains, and it will provide a reliable guide to all linguists and other researchers interested in number.
Mit engl. Zusammenfassung.
Tretji del Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA 3: Kmetovanje) zajema narečna poimenovanja za kmečke posestnike, obdelovalne površine, kmečka opravila in orodja, voz in njegove dele ter planinsko pašništvo. Gradivo za 115 vprašanj je bilo zbrano v 417 krajih v Sloveniji in vseh štirih zamejstvih ter prinaša izjemno leksično bogastvo – preko 3400 leksemov – tega tematskega sklopa. V Atlasu (SLA 3.1) je zbrano gradivo predstavljeno z jezikovnimi (leksično-besedotvornimi in obstojsko-pomenskimi) kartami ter s spremnimi seznami fonetično zapisane narečne leksike, v Komentarjih (SLA 3.2) pa je jezikoslovna analiza opremljena s prikazom gradivske problematike, opisom posebnosti...
Uvodna poglavja monografije bralca seznanjajo z zgodovino tega nacionalnega projekta ter z metodologijo komentiranja, interpretiranja in kartiranja zbranih jezikovnih podatkov. Sledijo seznami krajev in zapisovalcev z letnicami zapisov ter seznam v SLA 1 zajetih vprašanj iz pomenskega polja »človek« – telo, bolezni, družina. Uvodno poglavje dopolnjujejo seznam uporabljene jezikoslovne literature, ki omogoča kakovostnejšo orientacijo po predstavljenem narečnem gradivu, narečna karta slovenskega jezika s točkami SLA ter karti o starosti zapisov in strukturi zapisovalcev. Sledi osrednji del monografije, tj. komentarji in pripadajoče jezikovne karte formata A3 z indeksi zbranega narečnega besedja.
Krivopete so divje žene z nazaj zasukanimi stopali, na Slovenskem znane le v folklori severozahodnega slovenskega etničnega prostora, predvsem Benečije in Zgornja Posočja. Avtorica jih postavi ob bok bajčnim bitjem z enako deformacijo stopal, ki jih najdemo v folklori posamičnih ljudstev na različnih koncih sveta. Poleg etnoloških in folklorističnih obravnav (kulturno-zgodovinske in socialno-demografske značilnosti prostora, kontinuiteta in variabilnost zapisov skozi čas, vsebinsko-motivna analiza besedil ipd.) je izročilo predstavljeno še z vidika vpetosti v fizični prostor (mikrotoponimi) ter z jezikovnega vidika, ki razkrije veliko raznolikost poimenovanj za divje žene z nazaj zasukanimi stopali – evidentiranih je namreč kar 22 lokalnih različic. Teoretski del razprave zaključuje poglavje navzočnosti krivopet v sodobni kulturi – v umetniškem (po)ustvarjanju, kulturnih dogodkih, izobraževanju, turizmu ipd. Gradivski del prinaša 150 enot pripovedi in fragmentov, na katerih slonijo analize; tako je prvič na enem mestu zbrano gradivo o krivopetah, ki je bilo doslej večinoma razpršeno po težje dostopnih ali neznanih virih od konca 19. stoletja do danes.
Milko Matičetov (1919–2014) je folklorno gradivo, predstavljeno v tukajšnji knjigi, zapisal med ljudmi v Beneški Sloveniji, natančneje Terski dolini, že leta 1940 kot študent na Padovanski univerzi, a je doslej, z izjemo nekaj enot, ostalo neobjavljeno. Po osmih desetletjih ga zdaj predstavljamo po konceptu znanstveno-kritične izdaje, torej v fonetičnem zapisu in knjižnem prevodu ter s komentarji, večino katerih je pripravil že avtor zapisov sam, uredniki pa smo jih dopolnili. Dodali smo tudi uvodna spremna besedila, ki terenske zapise postavljajo v kontekst različnih vidikov. Najprej je gradivo umeščeno v prostor Beneške Slovenije in znotraj nje Terske doline skozi prizmo z...
Zvonjenje in pritrkavanje sta dragoceni del slovenske kulturne dediščine, kar se kaže v izjemno bogatem izrazju, ki je odraz vpetosti pojmov v stvarnosti. Slovar prinaša 1035 izrazov s področij ljubiteljskega in strokovnega ukvarjanja z zvonjenjem in pritrkavanjem. Zvonove razkriva kot vsestransko glasbilo kulturne, etnomuzikološke, umetniške in v primerih, ko gre za zvonove starejše letnice, tudi zgodovinske vrednosti. Poleg sodobnega izrazja, med katerimi je veliko narečnih besed, delno prinaša pretekle izraze, sega pa tudi v slovenski zamejski prostor. Enojezičnost razlagalnega terminološkega slovarja je presežena z dodanimi angleškimi ustreznicami in z obrnjenim angleško-slovenskim slovarjem. S tem se ponuja možnost, da se s posebnostmi slovenskega zvonjenja in pritrkavanja seznanijo tudi poznavalci v mednarodnem prostoru. Slovar je namenjen strokovnjakom z vseh raznovrstnih področij, ki jih zvonjenje vsebuje, ljubiteljem zvonjenja in pritrkavanja, pritrkovalcem samim in drugim, ki jih privlačijo zvoki naših zvočnih krajin. Želeti je, da bi slovar spodbudil nove tovrstne raziskave in da bi zvonoslovje dobilo ustrezno mesto v okviru stroke in znanosti.