You may have to Search all our reviewed books and magazines, click the sign up button below to create a free account.
Monografija je posvečena opusu akademika dr. Nika Kureta, ki je bil v slovenski etnologiji in folkloristiki druge polovice 20. stoletja ena osrednjih osebnosti in raziskovalec, brez katerega bi bile etnološke in folkloristične raziskave osiromašene za marsikatero dognanje. V knjigi se prepletajo tri ravni ali trije pogledi: najprej gre za osebno – značajsko in biografsko raven, nato za njene poti v primežu časov, krajev, političnih, nazorskih oz. družbenih in zgodovinskih razmer, in naposled za presojo Kuretove znanstvene in strokovne dediščine v okviru razmer, v katerih je bil dejaven, še posebno pa tistih presežkov, ki njegovo izročilo ohranjajo sveže in aktualno v delu njegovih naslednikov. Ti se seveda danes drugače in – zaradi pahljače novih uvidov in spoznanj – tudi kritično ozirajo na njegova, a se hkrati vedno znova spogledujejo z njimi; zrcalijo hkrati prelome in kontinuitete v znanstvenih tradicijah, dialogi med njimi pa so za humanistično znanje še posebej značilni in tudi dragoceni.
Avtorica v monografiji na sodoben teoretski in vsebinski način predstavi sodobne oblike pojavljanja, preoblikovanja in raznolikosti ljudskega gledališča v Sloveniji. Posebej jo zanimajo funkcije in vloga izbranih primerov sodobnega ljudskega gledališča za različne skupnosti. S pomočjo izbranih primerov in terenske raziskave predstavi možne povezave med izbranimi primeri ter poskuša odgovoriti na vprašanje Zakaj uprizarjati lastno dediščino?. Empirično podprta raziskava o sodobnem ljudskem gledališču prinaša poglobljeno analizo uprizarjanja dediščine do leta 2022, dopolnjujejo pa jo terensko delo in intervjuji. Premišljen izbor primerov je bil narejen z namenom prikazati pestrost sodobnih oblik ljudskega gledališča ter hkrati orisati različne pristope in načine uprizarjanja kulturne dediščine. Monografija predstavlja nabor različnih primerov sodobnega ljudskega gledališča na Slovenskem, ponuja teoretične in vsebinske pristope, kako in na kakšen način pristopiti k raziskovanju tovrstne ljudske performativne ustvarjalnosti, ter odpira nova vprašanja za nadaljnje raziskovanje.
Presents the major advances in the field since the last edition in 1992. New chapters cover amputee care in wartime, the role of the Krukenberg proceedure in developing countries, the rise of the amputee consumer movement, and the rapidly expanding role of sports and recreation for amputees, as well as the more controversial topics of osseointegration and transplantation. The major influence of orthopaedic surgeons in the development of both amputation surgery and prosthetics is noted in the greatly expanded chapter on the history of these fields. A chapter on absence of the lumbar spine and sacrum has been added, as well as a chapter on surgical revision.
Knjiga na podlagi etnografskih, folkloristiènih, zgodovinskih, jezikovnih, ikonografskih in literarnih virov iz razliènih geografskih obmoèij Evrope in iz razliènih obdobij evropske zgodovine identificira skupen simbolizem krožnega gibanja v evropski tradicijski kulturi. Krožno gibanje se pokaže kot gibanje, ki je v tradicijskem razumevanju prostora znaèilno za prostor med svetovoma živih in mrtvih, prostor, ki pomeni mejo med tema svetovoma, obenem pa omogoèa tudi komunikacijo med njima ter prehajanje iz enega v drugega.
Monografija prinaša pregled ljudskega obredja prebivalstva Kanalske doline, ki ga avtorica prepoznava kot pomemben identifikacijski element tamkajšnje slovenske jezikovne skupnosti. Posebna pozornost je namenjena še v poznih 90. letih 20. stoletja živemu obrednemu »umivanju lobanje pokojnika«, o katerega razširjenosti med Slovenci so v preteklosti pisali že E. Gasparini (1952), M. Matičetov (1955) in H. Maister (1975), zapisi o prisotnosti tovrstnega obrednega umivanja v Srbiji in Makedoniji (E. Schneeweis 1935) pa namigujejo na morebitno vezanost obredja na širši južnoslovanski prostor. Knjiga je izšla ob finančni podpori Gorske skupnosti za Guminsko, Železno in Kanalsko doli...
Monografija prinaša pregled ljudskega obredja prebivalstva Kanalske doline, ki ga avtorica prepoznava kot pomemben identifikacijski element tamkajšnje slovenske jezikovne skupnosti. Posebna pozornost je namenjena še v začetku 21. stoletja živemu obrednemu »umivanju in zavijanju lobanje zadnjega pokopanega pokojnika«, o katerega razširjenosti med Slovenci so v preteklosti pisali že E. Gasparini (1952), M. Matičetov (1955) in H. Maister (1975), zapisi o prisotnosti tovrstnega obrednega umivanja v Srbiji in Makedoniji (E. Schneeweis 1935) pa namigujejo na morebitno vezanost obredja na širši južnoslovanski prostor. Gre za dopolnjeno različico slovenske monografije iz leta 2014. _ _...
Éva Pócs, one of the most highly respected scholars of historical anthropology, has undertaken extensive research on the history of folk beliefs connected with communication and the supernatural sphere. In this book, she examines the relics of European shamanism in early modern sources, and the techniques and belief-systems of mediators found in the records of witchcraft trials from the sixteenth to the eighteenth century. The book explores the various communication systems known to early modern Hungarians, describes the role of these systems in everyday village life, and shows how they were connected to contemporary European systems, as well as new types of mediators and systems which function right up to the twentieth century. Representing a major contribution to the most up-to-date international research, Eva Pócs draws on significant East European material and literature not previously co-ordinated with that from the West.
The essays comprised in this volume fall naturally into two groups, one treating synchronic facets of Russian (and some further Slavic) linguistic structure, the other elucidating diachronic aspects of Russian - or, more generally, East Slavic - linguistic evolution.