You may have to Search all our reviewed books and magazines, click the sign up button below to create a free account.
Prvi del knjige obravnava položaj slovenske izseljenske književnosti in njeno mesto v okviru slovenske nacionalne kulture. V drugem delu so predstavljeni najrazpoznavnejši priseljenski pisci v Sloveniji in njihov položaj v kulturnem kontekstu nove domovine. Tretji del je posvečen širši obravnavi položaja priseljencev v Sloveniji, stopnje njihove (kulturne, socialno-ekonomske, politične) integracije, stopnje njihove enakopravnosti na področju ohranjanja in izražanja etnične/kulturne identitete ter uveljavljanja njihovih kulturno-umetniških dejavnosti in dosežkov v širši slovenski družbi. Zadnji del knjige odpira vrsto primerjav med kulturnim položajem slovenskih izseljencev in priseljencev v Sloveniji. Težišča obravnave so na dejavnikih, ki vplivajo na kulturno življenje priseljenske skupnosti kot take, pa tudi na vprašanjih literarne dvojezičnosti izseljenskih/priseljenskih piscev ter problemu togega zamejevanja nacionalne književnosti z enim samim »nacionalnim jezikom«.
Sports performance is primarily associated with elite sport, however, recreational athletes are increasingly attempting to emulate elite athletes. Performance optimization is distinctly multidisciplinary. Optimized training concepts and the use of state-of-the-art technologies are crucial for improving performance. However, sports performance enhancement is in constant conflict with the protection of athletes’ health. Notwithstanding the known positive effects of physical activity on health, the prevention and management of sports injuries remain major challenges to be addressed. Accordingly, this Special Issue on "Sports Performance and Health" consists of 17 original research papers, one...
Slovar slovenskega knjižnega jezika 2021 prinaša sodoben jezikovni opis izseka večplastne in kompleksne jezikovne realnosti slovenskega jezika glede na jezikovno rabo, izkazano v raznovrstnih sodobnih, predvsem korpusnih, gradivskih virih. V okviru 762 slovarskih sestavkov, ki jih na makrostrukturni ravni uvaja enobesedna iztočnica, so celovito in sistematično opisane pomenske, slovnične, pragmatične in druge lastnosti eno- in večbesednih nefrazeoloških in frazeoloških leksikalnih enot. Slovarska zasnova je natančneje prikazana v Konceptu novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki so ga leta 2015 potrdili in sprejeli Znanstveni svet Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Znanstveni svet ZRC SAZU, Razred za filološke in literarne vede SAZU in Predsedstvo SAZU.
Monografija je strnitev raziskav treh avtoric, ki obravnavajo materialno kulturo s teoretičnega, epistemološkega, historičnega in institucionalno raziskovalnega vidika. Besedilo v petih razpravah o materialni kulturi pripoveduje o človeku, družbi, času in prostoru, saj predmeti v življenju posameznika nimajo le praktične - funkcionalne vrednosti, marveč povezovalno in ločevalno vlogo, posebno funkcijo imajo v interkulturni in multikulturni komunikaciji. V prvem delu knjige so obravnavni teoretični koncepti in bogata zgodovina etnološkega raziskovanja. Poznavanje preteklih sestavin materialne kulture in njenega raziskovanja pojasnjuje tudi današnje življenje in kulturo, socialne in regionalne razlike, kakršne so značilne tudi za sodobni svet in slovensko družbo. V drugem delu knjige so predstavljene tri etnološke študije – o bivalni, oblačilni in prehranski kulturi. Prva govori o ognjiščih v Vipavski dolini kot središču vsakdanjih in nekaterih dediščinskih praks, druga o oblačilnem videzu ljubljanskih predšolskih otrok in skrbi zanj, tretja pa o bučnem olju, značilni sestavini prehrane in identitete na Štajerskem.
Zametki znanstvenega preucevanja slovenskega izseljevanja segajo v cas pred prvo svetovno vojno, ko je pojav dosegel svoj zgodovinski višek. V tridesetih letih 20. stoletja je preucevanje izseljenske tematike dobilo akademsko podlago in teoreticno utemeljitev v okviru ljubljanske univerze. Sistematicno raziskovanje slovenskega izseljenstva se je intenzivneje razvijalo od šestdesetih let dalje, se tematsko razvejalo in postalo podrocje sodelovanja raznih znanstvenih disciplin. V tem procesu je v osemdesetih letih zaživel tudi današnji Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU. K sodelovanju pri knjigi, ki prihaja med bralce ob jubileju Inštituta, so bili poleg njegovih clanov povabljeni še nekateri drugi raziskovalci migracij, posebno pripadniki mlajših generacij, ki poglabljajo in razširjajo tradicionalne raziskovalne vsebine, jih obravnavajo z novih zornih kotov in pri tem preizkušajo nove raziskovalne pristope. Publikacija tako prinaša pregled dosedanjega dela Inštituta na podrocju raziskovanja slovenskega izseljenstva ter izbor prispevkov o nekaterih tematikah in vprašanjih, ki so danes v ospredju zanimanj preucevalcev slovenskih migracij.
Eine Vielzahl von Aspekten der jüngsten Zeit – von Naturkatastrophen und pandemischen Krisen, sich zunehmend polarisierenden Gesellschaften und entfremdeten Gesellschaftsschichten, von Dämmerungen im religiösen und Radikalisierungen im politischen Feld bis zu sich anbahnenden wesentlichen Machtverschiebungen und grundsätzlichen Veränderungen von Herrschaftsformen – lassen darauf schließen, dass sich die Welt in einem Umbruch befindet. Doch handelt es sich hierbei um einen Umbruch mit klar erkennbarem Ende und einem sich klar anbahnenden Neubeginn, oder sind die Ereignisse und Prozesse vielmehr im Sinne eines Kontinuums zu verstehen? Geisteswissenschaftliche Annäherungen an Phänomene des Wandels durch die Jahrhunderte ermöglichen aufschlussreiche Einsichten in die Dynamik von Zeitläuften. Eine Gleichzeitigkeit im Ungleichzeitigen voraussetzend, macht sich der Band zur Aufgabe, Endpunkte und Neuanfänge, die u.a. durch Kriege und Krisen, Revolutionen und Paradigmenwechsel hervorgerufen wurden, in einen größeren Gesamtkontext zu stellen und somit zeitgemäße Aussagen zur geisteswissenschaftlichen Forschung sowie zu Beschaffenheit unseres Zeitalters zu treffen.
Monografija se posveča splošnemu vpogledu v sodobno slovensko kolesarsko izrazje, pri čemer izpostavlja zlasti leksikalni vidik: kakšni so kolesarski izrazi po obliki in strukturi, kako so prišli v slovenščino in kaj se z njimi danes dogaja. Po letu 1991, zlasti pa v zadnjih 20. letih je tudi po zaslugi hitrega razvoja tehnologije priljubljenost te športne panoge skokovito narasla, zato se je kolesarska tematika začela pojavljati v številnih besedilih različnih zvrsti, kolesarsko izrazje pa se hitro razvija in širi. Danes je produkcija besedil na temo kolesarstva pestra in številna, zato so kolesarska besedila primerna izbira za različne besedoslovne in besediloslovne raziskave...