Welcome to our book review site go-pdf.online!
You may have to Search all our reviewed books and magazines, click the sign up button below to create a free account.
Rare dyslipidemias
None
Lipalja vas in njena slovenska govorica
Monografija prinaša podroben in metodološko izdelan jezikoslovni opis slovenskega ziljskega govora zadnjih govorcev na skrajnem severozahodnem robu slovenskega etničnega ozemlja. Uvodni prispevek Vlada Klemšeta na podlagi zemljepisnih krajevnih in ledinskih imen iz franciscejskega katastra predstavlja podobo Lipalje vasi v začetku 19. stoletja. Prispevek Karmen Kenda-Jež, ki je nastal v sodelovanju z Robertom Grošljem in Vero Smole, pomeni prvo podrobnejšo jezikoslovno obravnavo slovenskega govora Lipalje vasi (komentiran izbor besedil). Skozi pripovedi informantov, vseh treh v vasi rojenih maternih govorcev slovenskega jezika, se odstira pogled v organiziranost družinskega in vaškega življenja sredi in konec 20. stoletja. Študija Roberta Grošlja opisuje skladnjo slovenskega koroškega ziljskega govora v Lipalji vasi na temelju skladenjskega dela vprašalnice za OLA. Analiza gradivsko temelji na pogovorih, posnetih v Lipalji vasi v letih 2000 in 2005. Monografijo sklene prispevek Mateja Šeklija, ki prinaša etimološko razlago in seznam slovenskih hišnih imen ter poimenovanj hišnih gospodarjev in gospodinj po starih hišnih številkah.
Diaspora Language Contact
This book is an innovative contribution to contact linguistics as it presents a rarely studied but sizeable diaspora language community in contact with five languages – English, German, Italian, Norwegian and Spanish – across four continents. Foregrounded by diachronic descriptions of heritage Croatian in long-standing minority communities the book presents synchronically based studies of the speech of different generations of diaspora speakers. Croatian offers excellent scope as a base language to examine how lexical and morpho-structural innovations occur in a highly inflective Slavic language where external influence from Germanic and Romance languages appears evident. The possibility of internal factors is also addressed and interpretive models of language change are drawn on. With a foreword by Sarah Thomason, University of Michigan
Rim
None
Ovčja vas in njena slovenska govorica
Monografija Ovčja vas in njena slovenska govorica pomembno doprinaša k opisu slovenskih govorov Kanalske doline in odstira »živost« slovenskega jezika na skrajnem severozahodnem robu slovenskega etničnega ozemlja. Pri njenem nastajanju so združili moči domačini in raziskovalci različnih znanstvenoraziskovalnih ustanov, goriške in videmske univerze, Univerze v Ljubljani, Univerze na Primorskem in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU.
Tipologija lingvogenez slovanskih jezikov
Tipologija lingvogenez slovanskih jezikov obravnava nastanek slovanskih geolektov hierarhične stopnje jezika iz njihovega skupnega jezikovnega prednika, praslovanščine (do ok. 800 n. š.) preko staroslovanskih geolektov (ok. 800–1000 n. š.). Pri modeliranju lingvogenez so za vsak slovanski jezik upoštevani njegovo staroslovansko izhodišče (enotno ali neenotno) in težnja v njegovem jezikovnem spreminjanju (divergentno ali konvergentno), določene so njegove definicijske lastnosti, ki so intepretirane kot inovacije oz. arhaizmi znotraj areala. V uvodnem poglavju je predstavljeno genetsko/genealoško jezikoslovje (tj. primerjalno jezikoslovje in narečjeslovje). V osrednjih treh pogla...
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja 2023
Prvi letni prirastek razlagalnega zgodovinskega Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja (eSSKJ16, 2023) prinaša 200 besed na E in F, ki so izpričane v slovenskem knjižnem jeziku v obdobju njegovega nastanka, tj. v času reformacije. Slovarski opisi vključujejo slovensko gradivo iz vseh tiskanih del protestantskih piscev od leta 1550 do leta 1603, ne pa tudi iz sočasnih (rokopisnih) del drugih avtorjev. Slovarski sestavki si le deloma sledijo po abecednem vrstnem redu, saj so bile znotraj navedenih črk prednostno obravnavane smiselno (pomensko ali oblikovno) povezane iztočnice. Izčrpna slovarska predstavitev besed na različnih jezikovnih ravninah vključuje tako podatke o besednovrstnosti, frekvenci, pregibanju in rekonstrukcijo naglasa kot hierarhično strukturirane pomenske opise, ki so dopolnjeni s sodobnimi ustreznicami (znotrajjezikovni prevod); izpostavljeni so frazemi in večbesedni termini. Slovarski podatki so ilustrirani s ponazarjalnimi zgledi. Struktura slovarskih sestavkov in drugi podatki (razvezava virov, seznam uporabljene literature) so predstavljeni v uvodnem besedilu.
Glasovne in naglasne značilnosi terskega narečja
Knjiga prinaša arealno analizo glasovnih in naglasnih značilnosti terskega narečja slovenščine, ki se govori na zahodu Beneške Slovenije. Bogato narečno gradivo prej slabo raziskanega narečja vključuje besedje različnih besednih vrst in pregibnostnih vzorcev, zbrano pa je bilo med letoma 2014 in 2018 s terensko raziskavo v desetih krajih: Ter/Pradielis, Zavarh/Villanova delle Grotte, Viškorša/Monteaperta, Tipana/Taipana, Plestišča/Platischis, Porčinj/Porzus, Prosnid/Prossenicco, Čanebola/Canebola, Mažerole/Masarolis in Breginj. Avtor skozi analizo zbranega gradiva podaja interpretacijo razvoja naglasnih in glasovnih prvin v narečnih govorih od izhodiščnega splošnoslovenskega do današnjega stanja ter na podlagi tega identificira relevantne značilnosti za notranjo členitev narečja.
Slovenski večbesedni leksemi z vidika slovaropisja
Monografija z vidika slovaropisja prinaša tipologijo novejših samostalniških večbesednih leksemov s potencialnim terminološkim pomenom, zasnovano na teoriji ruskega jezikoslovca N. M. Šanskega, ki temelji na štirih jasno opredeljenih stopnjah pomenske zlitosti sestavin večbesednih leksemov. S pomočjo analize posameznih sestavin večbesednih leksemov z oblikoslovnega, skladenjskega in leksikalnopomenskega vidika so ugotovljene tipološke tendence, ki jih nakazujejo samostalniški večbesedni leksemi. Pri tipologiji je upoštevana vzročno-posledična zveza med stopnjo prenesenosti pomena (sestavin) večbesednega leksema ter med stopnjo pomenske zlitosti sestavin in s tem povezano leksikaliziranostjo, ustaljenostjo večbesednega leksema, ki se odraža tudi v omejeni povezovalnosti posameznih sestavin večbesednega leksema. Leksikalizirani ali neleksikalizirani metaforični in metonimični pomenski prenosi namreč prispevajo k novim pomenskoskladenjskim kombinacijam besed v besedni zvezi, k posledičnemu povezovanju njihovih pomenov v enotni pomen besedne zveze ter s tem k višji stopnji leksikaliziranosti in pomenske ustaljenosti večbesednega leksema.
